Sreda, 16. 12. 2009
Bojan Anđelković
»Naj filmarji gredo ven, naj lepo snemajo filme zunaj«, nam je povedal Živadinov pred Viba Filmom. »Tukaj bomo odprli permanentni raziskovalni znanstveno-umetniški center.« V Viba Filmu naj bi se delalo na ustvarjanju lezbijk in gejev pete generacije na bazi temeljne modernizacije Ljudmile Novak in Aleša Primca s pomočjo nanotehnologij. Živadinov trdi, da bo domači izdelek bistveno presegel najbližji zahodni analog – Eltona Johna - in sicer po vseh parametrih!
Lepo pozdravljeni v ponovnem snidenju v humorno-resni rubriki Napihovanje. Po enotedenskem etrskem premoru – ki pa pravzaprav ni bil nikakršen premor, saj se je ekipa Napihovanja ves čas ukvarjala z resnimi in številnimi zakulisnimi raziskavami – spet napihujemo s polno paro! Sicer se je v preteklih dveh tednih zgodilo toliko stvari, ki so same na sebi tako napihnjene, da smo – priznamo - imeli najtežjo nalogo glede izbire do sedaj. Torej, ne zgubljajmo cajta; začenjamo na globalnem političnem trgu.
Ameriški predsednik Barack Obama je v Oslu, po lastnih besedah, "z globoko hvaležnostjo in ponižnostjo", uradno sprejel Nobelovo nagrado za mir. Škoda, da na Norveškem ne podeljujejo Nobelove nagrade za vojno, saj se Obamovega govora verjetno ne bi odrekel niti predsokratski filozof Heraklit Mračni, ki je trdil, da je »vojna oče vseh reči«. Tekom pričujočega govora - ki je bil bolj odkrito militanten od vseh Bushevih in Reaganovih govorov skupaj in se je zgodil samo devet dni po napovedi napotitve dodatnih 30.000 vojakov v Afganistan – smo prešteli, da je beseda 'vojna' izgovorjena 2353-krat.
Čeprav je bil govor relativno dolg, je sporočilo svetu povsem jasno: najnovejši nobelovec za mir je v imenu ZDA branil uporabo sile, obenem pa obljubil, da bo prestižno nagrado izkoristil za prizadevanje »k svetu, kakršen bi moral biti«. Kakšne vrste bo to prizadevanje, veste tudi sami, in ne rabite Napihovanja, da bi vam to povedalo. Na naslov Združenih narodov že prihajajo številni predlogi - tako od strani državnih in nedržavnih organizacij kot tudi posameznikov - da namesto belega goloba človeštvo vzame ameriški bombnik B-52 za znak miru.
Italijanskega premiera Silvija Berlusconija pa je to nedeljo gospod »psihični bolnik« Massimo Tartaglia tako napihnil, da ga tukaj ne bomo posebej napihovali. Vendar vas bomo ekskluzivno seznanili, da je pričujoči incident bil izzvan s strani samega Berlusconija. Italijanski premier je namreč dan pred nemilim incidentom na kongresu Evropske ljudske stranke v Bonnu dal precej drzno izjavo, s katero je šokiral tako udeležence, kot domačo in tujo javnost. Citiramo:
»Tisti, ki so verjeli vame, so danes še bolj prepričani v naše delo, predvsem pa se sprašujejo, kje bi našli koga, ki je močan, trden in ima jajca kot gospod Silvio Berlusconi?«
Zgodba v zvezi z milanskim incidentom - ki jo je enemu izmed paznikov v zaporu povedal sam nesojeni atentator gospod Tartaglia - je prav neverjetna; pa vendar ravno zaradi tega verjamemo v njeno resničnost. Pričujoči zaporniški čuvaj pravi, da se je gospod Tartaglia po lastnih besedah tega nedeljskega popoldneva odpravil od doma kupiti jajca za večerjo. Ko pa je po naključju srečal italijanskega premiera, sta se mu v zavest na nek način zamešala ta realna kokošja jajca, in tista jajca, ki jih je včeraj po TV-ju slišal iz Berluskonijevih ust. Kar pa je privedlo do tega, da je pozabil, da je pozabil kupiti jajca - in da je namesto tega kupil repliko milanske katedrale!
»Nisem hotel nič slabega«, je povedal na koncu Tartaglia zaporniškemu čuvaju. » V gospoda Berlusconija sem pravzaprav hotel vreči jajce. Hotel sem pokazati, da imamo tudi drugi jajca.«
Prehajamo na mešetarjenje po domačem umetniško-političnem trgu. Pred desetimi dnevi se je v studiih Viba Filma v Šiški zgodil do sedaj največji pregled slovenske tehno umetnosti, ki so jo organizatorji iz galerije Kapelica – ne ve se zakaj – poimenovali »raziskovalne umetniške prakse«. »Ne ve se zakaj« - zaradi tega, ker so vse umetniške prakse v nekem smislu raziskovalne – skupno za vse udeležene umetnike pa je bilo to, da se ukvarjajo s tehnologijo.
Poleg opcije »tehno umetnost«, ki jo tukaj zagovarjamo, se mogoče zdi še najbolj smiseln naziv »intermedijska umetnost«, ki nam ga je v neformalnem pogovoru predlagal umetnik Marko Košnik. »Razen tega, da se vsi pričujoči umetniki ukvarjajo z tehnologijo, jih predvsem druži to, da vsi dobivajo denar od Oddelka za intermedijsko umetnost na Ministrstvu za kulturo«, je svoj point razložil Košnik.
Pričujoči megalomanski umetniški tehno dogodek v organizaciji Jurija Krpana, pa je bil nekaterim umetnikom tako všeč, da se že planira njegovo nadaljevanje. Tako Dragan Živadinov in Marko Peljah že načrtujeta prevzem studiev Viba Filma s strani umetnikov: »Naj filmarji gredo ven, naj lepo snemajo filme zunaj«, nam je povedal Živadinov. »Tukaj bomo odprli permanentni raziskovalni znanstveno-umetniški center.«
Po naših zakulisnih raziskavah se bo v Viba Filmu delalo na ustvarjanju lezbijk in gejev pete generacije na bazi temeljne modernizacije Ljudmile Novak in Aleša Primca s pomočjo nanotehnologij. Živadinov trdi, da bo domači izdelek bistveno presegel najbližji zahodni analog – Eltona Johna - in sicer po vseh parametrih. V zvezi s tem so analitiki opazili, da so nekatere tehnologije pete generacije – recimo popolna transplantacija lasnega pokrova – za zdaj nedostopne domačim umetnikom, so pa sigurni, da bodo s pomočjo forsažnih injekcij botoksa lahko nadomestili zaostanek po teh parametrih.
ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.