Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Z ustavo nad oblast (2778 bralcev)
Sreda, 16. 12. 2009
tomazza



Oblast ima v Republiki Sloveniji v rokah ljudstvo, se glasi sila dvoumen prvi pred-stavek domače Ustave, katere polne usta ima te dni ponovno Janez Janša. Ker so v njegovi SDS zavzeli v domači novejši zgodovini že videno politično preverjeno opozicijsko stališče, da je tokrat predsednik Danilo Turk s podelitvijo državnega odlikovanja Tomažu Ertlu kršil Ustavo, se nam na dnevnem redu državnega zbora očitno že v kratkem ponovno obeta opozicijska zahteva za ustavno obtožbo zoper predsednika republike.
Oblast ima v Republiki Sloveniji v rokah ljudstvo, se glasi sila dvoumen prvi pred-stavek domače Ustave, katere polne usta ima te dni ponovno opozicijski prvak Janez Janša. Ker so v njegovi Slovenski demokraciji zavzeli v domači novejši zgodovini že videno politično preverjeno opozicijsko stališče, da je tokrat sedanji predsednik države Danilo Turk s podelitvijo državnega odlikovanja Tomažu Ertlu kršil Ustavo, se nam na dnevnem redu državnega zbora očitno že v kratkem ponovno obeta opozicijska zahteva za ustavno obtožbo zoper predsednika republike.

Ustavna obtožba je sicer prav po Ustavi domače Republike z malim r predviden postopek, s katerim se lahko že z desetimi poslanskimi podpisi predsednika republike pred Ustavnim sodiščem obtoži, da je pri opravljanju svoje funkcije kršil ustavo ali huje kršil zakon. Medtem ko predsednik republike prosto po ustavnem besedilu sicer odgovarja zgolj za hujše kršitve zakonov, je moč z ustavno obtožbo že zaradi katerekoli kršitve zakonov pred ustavno sodišče spraviti tudi predsednika vlade ali posamezne ministre. V vsakem primeru pa je vsaka posamezna ustavna obtožba sila resna zadeva, saj kaže na nedonošenost, nezrelost in nedoraslost vsake konkretne demokracije, v kateri pride na dnevni red zakonodajne veje oblasti.

Toda ker je v domači Republiki z majhnim r s povsem trivialnimi zadevami popolnoma zasuto Ustavno sodišče tako ali tako glavni organ, preko katerega se na Slovenskem bijejo vsakokratni predvolilni ideološki boji, tudi tokratne Ustavne obtožbe predsednika republike Danila Turka, le ni jemati za tako usodno, kot jo naokoli razglašajo po postanem dehteči pomladni osamosvojitelji. Nenazadnje je le prav ideološki boj za prisvojitev osamosvojitve in domnevne samostojnosti države ena od stalnic vsakokratnega predvolilnega dogajanja, iz katerega svoj volilni kapital kuje prav opozicijski prvak in osamosvojitelj Janez Janša, za katerim tudi tokrat ponovno caplja preostala parlamentarna in izven parlamentarna pomladna opozicija.

Odlikovanje, podeljeno nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve ter s tem javni red in mir med s takratno federativno državo nezadovoljnimi povzpetniki, Tomažu Ertlu, je sicer prav tako zgolj epizoda taistega ideološkega boja za prevzem osamosvojitvenih zaslug. Danilo Turk je s tem odlikovanjem sicer potrdil predvsem že znano slutnjo, da se osamosvojitev in priprave na njo le niso začele na skritih sestankih po zasebnih domovih, na katerih so zoper takratni socialistično-samoupravni režim rovarili takratni in sedanji politični povzpetniki in ne oporečniki.

Ko je takratna komunistična oblast, ki se je pravzaprav že čisto lepo rehabilitirala z dvema samostojnima mandatoma na mestu predsednika republike, ki jih je s silnim naskokom pred nasprotniki zabeležil med ljudstvom še naprej nadvse priljubljen nekdanji prvi mož Komunistične partije na Slovenskem, Milan Kučan, še mrzlično preigravala vse možne, miroljubne in nemiroljubne scenarije razhoda z zvezno oblastjo v Beogradu, sta glavna pomladna junaka osamosvojitve, torej Janez Janša in Igor Bavčar, še delala biznis z računalniki in računalniškimi programi. Med pripravljalci terena za to - le po čem že - tako zveličano osamosvojitev, pa je bil kakopak tudi svojim takratnim, osamosvojitvenim in sedanjim političnim gospodarjem brezmejno vdan prvi miličnik v deželi, Tomaž Ertl.

Lahko bi sicer razpravljali, ali ni bila tudi znamenita aretacija četverice, katere dvajseto obletnico smo v luči še naprej potekajočih ideoloških bojev kar se je le dalo kilavo obhajali letos, zgolj del teh priprav. Četverica plus preostali del domače civilno-družbene elite, ki še dandanes izstavlja račun za zasluge pri domnevnem mehčanju nekdanjega enopartijskega režima, se s tem seveda ne strinja. Tomaž Ertl je po njihovem mnenju še naprej kriv in odgovoren za teptanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Sicer ne gre dvomiti, da miličnik Ertl takrat ni deloval tudi v neskladju s človekovimi pravicami in svoboščinami, kot jih dandanes določata domača po-osamosvojitvena ustava in zakonodaja. Toda za to je vendarle imel vso jugoslovansko zakonodajno podlago, vključno z znamenitim 133. členom, v katerem je bilo črno na belem opredeljeno celo kaznivo dejanje verbalnega delikta zoper sistem in državo. Glede na vse, kar so gotovo da takrat govorili vsi ti oporečniki oziroma povzpetniki, bi jih lahko na hladnem končalo še več. Tudi politična zgodba Janeza Janše se sicer začne z aretacijo. Toda zaradi tajnega vojaškega dokumenta, ki ga kot civilna oseba takrat pač ni smel imeti.

Kljub temu da so sicer časi drugi, oziroma vsaj vsa oblast nas v to vztrajno, a ne ravno uspešno kar naprej prepričuje, in da je v veljavi nova demokratična Ustava, po kateri ima Oblast na Slovenskem v rokah ljudstvo, pa bi resnici na ljubo Janez Janša tudi v osamosvojeni in demokratični Sloveniji za isti delikt odtujitve ali posesti tajnega dokumenta končal za zapahi. Toda ne, pristal je za koriti izvršne in zakonodajne oblasti. Njegova načelnost osrednjega junaka osamosvojitve in domnevnih demokratičnih vrednot ter pravic, ki bi jih naj ta prinesla, pa še naprej ostaja dvomljiva.
Ustavna obtožba zoper predsednika Danila Turka je pravzaprav že vnaprej obsojena na neuspeh. Predlaga jo namreč lahko zgolj deset opozicijskih poslancev, toda naprej v obravnavo pred Ustavno sodišče jo lahko pošlje šele državnozborska večina. Prav tako je na sila majavih nogah trditev, da je predsednik republike, ali kršil ustavo, ali huje kršil zakonodajo, ko je državno odlikovanje za zasluge pri policijski akciji Sever proti srbskemu mitingu resnice leta 1989 v Ljubljani podelil Tomažu Ertlu. Ta nenazadnje nikoli ni bil pravnomočno obsojen za katerokoli že očitano mu kršitev. Pa tudi na SDS-ovski obtožni klopi ni Tomaž Ertl, pač pa predsednik Danilo Turk.

Tudi tokratna ustavna obtožba zoper predsednika republike je tako zgolj že videno sredstvo pritegovanja medijske pozornosti predvolilnega ideološkega boja Janeza Janše in njegovih strankarskih vojščakov. Ti kljub pravnomočno vloženi obtožnici zoper Janševega obrambnega in Pahorjevega okoljskega ministra Karla Erjavca zaradi nevestnega sklepanja pogodbe za dobavo finskih Patrij, o morebitni ustavni obtožbi v prejšnjem mandatu obrambnega in tem okoljskega ministra sploh ne razmišljajo. Gre pač zgolj za proceduralna preigravanja določil domače ustave v novem naskoku na izvršno in zakonodajno oblast. Toda to tako pri nas gre.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z zlorabo domače Ustavo za naskok na oblast v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>