Končno sem doumel, zakaj so se otroci zdeli tako znani: ker so bili vsi podobni meni.
»Ali so vsi ti otroci, pa ne da so res, povejte mi po pravici – so to moji otroci?« »Toda ali vas to preseneča? Mislil sem, da je to dejstvo vsem že vnaprej jasno. V tem delu so predstavljeni – in to v zelo visoki kakovosti, kot čudoviti hologrami – vsi otroci, ki jih lahko imate oziroma bi jih lahko imeli z vašo partnerko.«
Interpretacija: Ivan in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Julija Potrč
Leena Krohn
Leena Krohn, rojena leta 1947, je kot izjemno plodna avtorica v finskem literarnem prostoru prisotna vse od začetka sedemdesetih let preteklega stoletja. Poleg romanov piše tudi kratke zgodbe, poezijo, eseje ter otroške in mladinske knjige. Pisateljski preboj je doživela leta 1985 z epistolarnim romanom Tainaron, v katerem glavni protagonist iz mesta Tainaron pošilja pisma neimenovanemu prejemniku, a na njih nikoli ne dobi odgovora. V omenjenem mestu je vse nekoliko drugače: prebivalci so podobni žuželkam, obnašajo se nenavadno, pa tudi mesto neprestano spreminja svojo podobo. A čeprav je Tainaron na prvi pogled izmišljena dežela, je v marsičem zelo podoben našemu svetu. Leena Krohn v svojih 
delih namreč pogosto ustvarja svetove, ki so sicer različni od nam poznanega, hkrati pa so mu na nek način vendarle zelo blizu. Za njena dela so značilni tudi nenavadni in neverjetni dogodki, ki včasih preidejo že v območje znanstvene fantastike. Vendar pa jih pisateljica opisuje tako prepričljivo in naravno, da začnemo vanje verjeti še sami. Ko avtorica briše meje med resničnostjo in izmišljenim, ustvari neko drugo resničnost, ki se ji kmalu povsem prepustimo. Krohnova v svojih delih prav tako pogosto načenja metafizična in etična vprašanja, ki se dotikajo človeka in družbe ter so nemalokrat povezana s sodobno znanostjo. Njeno pisanje pa odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor.
Avtoričin zadnji roman Slepo okno oziroma z izvirnim naslovom Valeikkuna, katerega odlomek Knjiga s slikami bomo predstavili v nocojšnji oddaji, je izšel letos pri založbi Teos. Osrednji protagonist je približno petdesetletni filozof, ki si kupi komoro za lebdenje v vodi, da bi v njej lažje razmišljal. Kmalu ugotovi, da lahko na ta način tudi zasluži: v časopis da oglas, da sprejema stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovoriti z njim in res si kmalu pridobi precej strank. Vsaka od njih ima svojo, ponavadi precej čudno zgodbo ali vprašanje. Nekega dne se pri filozofu namesto stranke pojavi prodajni zastopnik z nenavadno ponudbo. Prodati mu želi knjigo, polno sličic, pri tem pa se nikakor ne pusti odgnati. Filozofu se zdijo podobe na sličicah čudno znane, vendar le počasi in s težavo ugotovi, zakaj...
Cikel o sodobni finski prozi je finančno podprlo tudi Veleposlaništvo Finske.
