Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Še zadnjič letos dobrodošli na avdio-straneh Neuradnega lista Radia Študent. Namesto tradicionalnih letnih pregledov, naj-lestvic in temu podobnih medijskih evalvacij tokrat v razmislek posredujemo zakonodajalska ravnanja, zaradi katerih nevladni sektor, civilna družba, tretji pol, državljanke in državljani pri generiranju pravne materije v tej državi nimajo zadostne vloge. Zakonodajalska ravnanja zaradi katerih, navsezadnje, izdajamo Neuradni list.

Koalicijski sporazum zdajšnje vladne koalicije je bil parafiran šestega novembra 2008. Na straneh petinštirideset-šestinštirideset, v poglavju enajst skozi pet piše, navajamo: Zavezujemo se, da bomo pri pripravi predpisov zagotovili sodelovanje javnosti, in sicer tako, da bodo ministri vsak predpis javno objavili na spletu in obvestili javnost o njegovi pripravi, da bodo pripombe obravnavali in nanje pisno odgovorili, v času mandata pa bomo sprejeli »Zakon o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov« in tak način sodelovanja javnostjo pri oblikovanju politik institucionalizirali. Določili bomo postopke in vrste dokumentov, ki morajo biti podvrženi presoji in pripombam javnosti. Poleg zakonitosti odprtosti in preglednosti mora pri pripravi predpisov, strategij in javnih politik biti zagotovljeno tudi sodelovanje državljanov. Koalicijski partnerji se ne bomo zadovoljili le z učinkovito e-upravo, ampak bo njen cilj poglabljanje e-participacije in e-demokracije.

V prvem letu vladanja Pahorjeve ekipe Zakon o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov ni bil sprejet. Jasna in preprosta zaveza bo neodkljukana verjetno ostala do konca mandata. Zakaj? Državni zbor je štiriindvajsetega novembra letos sprejel vladno Resolucijo o normativni dejavnosti ki med drugim določa tudi načine, načela in minimalna priporočila za državljansko zakonodajalsko participacijo.

Poudariti, da načini, načela in minimalna priporočila ne sledijo toliko ciljem koalicijske pogodbe, temveč diskreciji predlagateljev vsakršne pravne materije, verjetno ni odveč. In nenazadnje: kaj naredi regulator, da bi se izognil pravno-zavezujoči normi, ki bi del njegove suverenosti nad izvajanjem upravljanja prenesel v civilno sfero? Preprosto. Sprejme resolucijo. In s tem pove, da v njegovem mandatu obljuba ne bo izpolnjena. Ter da, če ima politično voljo, naj se s tem pač ukvarja naslednja koalicija.