* Prav lepo se je primerilo, da smo v naši osrednji glasbeni oddaji Tolpa Bumov staro leto pospremili z urbano ubranimi kmečkimi odštekanci Crazed Farmers, nove dneve pa načenjamo s prav tako domačo pevsko skupino Katice, katere članice, čeprav urbane Ljubljančanke, se posvečajo starim napevom. Oj, fijole, novo leto je! Je šele četrta samostojna plošča Katic od leta 1995, ko je izšel prvenec, od prejšnjega albuma pa je minilo kar osem let. Svež album se, kot že naslov posredno namiguje, osredotoča na pesmi iz časa okrog novega leta, torej koledniške pesmi, ki se tradicionalno prepevajo ob božiču, novem letu, treh kraljih in svečnici.

Ženska vokalna zasedba Katice, ki je širšo pop-glasbeno množico očarala s sodelovanjem z Magnificom, še najbolj prepoznavnim v komadu Zeleni Jure, je svojo dejavnost očitno zastavila na amaterskih osnovah. Pa tukaj besede “amaterskih” nikakor ne rabimo v slabšalnem pomenu, pač pa v primarnem pomenu kot “ljubiteljskem”: tisto, kar počnemo iz ljubezni. Zasedba se je namreč le redko oglašala tako s koncerti kakor z diskografskimi izdajami. Slednjih je pravzaprav le za peščico, zato pa so toliko bolj premišljena in konceptualno zaokrožena.

Tako je, kot omenjeno, tudi ta album zastavljen tematsko, kakor to Katice pravzaprav ves čas počnejo. Program koledniških pesmi so prepevale že nekaj let, posnele pa so ga v preteklih dveh letih. Nekaj posnetkov je nastalo v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani, nekaj pa v studiu. V sporedu so se Katice – kar je spet ena značilnosti njihovega početja – sprehodile po kar se da širokem slovenskem kulturnem prostoru ter tako zaobjele prekmurske, istrske, gorenjske, štajerske, koroške, rezijanske in primorske pesmi, kot zaključno pa so uvrstile pesem slovenskega skladatelja iz 19. stoletja, Leopolda Belarja.

Katice se pesmi lotevajo na različne načine; nekatere zazvenijo v večglasju, sem ter tja pa kakšno zapojeta le dva oziroma štirje ženski glasovi. Pesmi preveva vzdušje svečanosti in vzvišenosti, večkrat pa tudi sakralnosti, saj je veliko pesmi o Jezusu, Mariji in Jožefu. Kljub temu nekateri napevi delujejo šaljivo, nagajivo, prifrknjeno. V to kategorijo sodi ščepec komadov, ki so jih Katice zapele ob inštrumentalni spremljavi, ter nekaj napevov, ki jih zapojejo otroci članic zasedbe. Tudi za kratke, a učinkovite inštrumentalne pasaže so poskrbeli družinski člani Katic, natančneje njihovi soprogi, kar, kljub umetelnosti izvedbe, prida celemu albumu nadih sproščenosti in na začetku omenjene ljubiteljskosti.

Na albumu Oj, fijole, novo leto je! Je Katicam uspelo lepo ujeti govorne in harmonske posebnosti ter odtenke različnih slovenskih pokrajin, kakor tudi raznolikosti zadane si tematike. Prisrčne in ubrano odpete pesmi se vešče sprehajajo med ljudskim izročilom in modernim poseganjem po dediščini ter njeno reaktualizacijo. Ob vsem konzumerističnem, bučnem in nasilnem norenju okrog “veselega decembra” predstavljajo prepotrebno iskrico skromnosti in preprostosti, ki vas prevzame in premakne v lepšo paralelno realnost, ne glede na to, ali denimo besedo “Jezus” uporabljate le kot nezavedno mašilo ali pa jo izgovarjate s spoštovanjem v molitvi. Katicam se zahvaljujemo za lepo voščilo in voščilo tudi vračamo – z željo, da na njihovo naslednje prikupno darilo ne bo treba čakati osem let!

pripravil Mario Batelić