Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SODOBNA FINSKA PROZA TRETJIČ: MIKKO RIMMINEN - GREMO NA PIR (2655 bralcev)
Nedelja, 3. 1. 2010
kristinas



»Stara je umrla.«
»Zajebavaš?«
»Preklet sranje od sranja hudičevga, vama povem.«
»Kva pa je blo?«
»Neki se je spotaknla al kaj jst vem. Jebemti, tm je ležala tri tedne, mačke so jo že mal obglodale.«
»O pizda. Zdej vsaj vemo, zakva je tko smrdel po slanikih. Pa z vsem spoštovanjem.«

Interpretacija: Luka, Stanko, Roq in Ivan
Prevod in spremna beseda: Julija Potrč

Mikko Rimminen

Mikko Rimminen je s svojim proznim prvencem, romanom Gremo na pir, v finskem literarnem prostoru požel obilo navdušenja in hitro obveljal za enega izmed obetavnejših pisateljev mlajše generacije. Roman z izvirnim naslovom Pussikaljaromaani, katerega odlomek bomo poslušali v nocojšnji oddaji, je izšel leta 2004 pri založbi Teos. Leta 1975 rojeni Rimminen, ki sicer poučuje pisanje na Visoki kritiški šoli v Helsinkih, je v središče zgodbe postavil tri fante iz helsinške delavske četrti Kallio. Ti se potepajo po mestu, zabijajo čas, bolj kot ne neuspešno navezujejo stike z dekleti, in, seveda, popivajo. Roman je zaradi avtorjeve spretne rabe jezika in izjemne sposobnosti opisovanja podrobnosti navdušil tako literarne kritike kot tudi številne bralce. Rimminen je za delo leta 2004 prejel nagrado Kalevi Jäntti za mlade avtorje, istega leta pa se je znašel tudi med nominiranci za nagrado finlandia za najboljši roman leta.

 

Da je Rimminen mojster v rabi jezika pravzaprav ne preseneča, saj izhaja iz pesniških vrst. Pred objavo proznega prvenca je izdal dve samostojni pesniški zbirki: Razburljivo bi bilo videti ptice na dvorišču (Jännittävää olisi nähdä pihalla lintuja, 2000) in Črni avtomobili bruhajo iz megle (Sumusta pulppuavat mustat autot, 2003). Njegov slog pisanja zaznamujejo dolgi stavki, s katerimi iz še tako drobnih malenkosti ustvari napeto pripoved. Nekoliko privzdignjen, skorajda baročen slog, ki je prav tako značilen za njegova dela, pa v romanu Gremo na pir nevsiljivo preplete z izrazito pogovorno, urbano govorico treh glavnih junakov. Tudi v svojem drugem romanu, Hlod (Pölkky), ki je izšel leta 2007 avtor nadaljuje s pisanjem v zanj tipičnem slogu.

 

Dogajanje v romanu Gremo na pir je strnjeno v en sam poletni dan, ki ga trije prijatelji - Maršal, Bajsi (ki se neprestano baše z najbolj nezdravo hrano, a ostaja vedno enako koščen) ter Henninen - zabijajo v svoji domači helsinški četrti Kalliu. Fantje pravzaprav ne počnejo nič pametnega, le opazujejo življenje okoli sebe, ga komentirajo in razmišljajo, kje bodo dobili denar za naslednje pivo. Na začetku romana se vsi trije odpravijo k Maršalu domov, da bi našli izgubljeno kocko, ki jo potrebujejo za igranje. Kmalu zaslišijo s stopnišča strašen ropot, ko iz zgornjega nadstropja po stopnicah zgrmi pralni stroj in zbije neko starko, ki na srečo pripetljaj preživi brez hujših posledic. Izkaže se, da je bil za nesrečo odgovoren nek par, ki kmalu izgine v stanovanje sosede Gabriele, ki ji je Maršal tu in tam popazil na mačke. Maršalu se zdi čudno, da neki tuji ljudje prestavljajo pohištvo iz Gabrielinega stanovanja in odloči se, da bo preveril, kaj se dogaja.


Cikel o sodobni finski prozi je finančno podprlo tudi Veleposlaništvo Finske.

 













Komentarji
komentiraj >>