OFF NAPOVEDNIK

Neprijetno je celo življenje preživeti ob delu in nemoči privarčevati vsaj skromno vsoto denarja. Še bolj neprijetno pa je celo življenje pridno delati, živeti skromno, varčevati, na koncu pa vse prihranke izgubiti zaradi prevelike vneme pri pospravljanju stanovanja. Ravno to se je zgodilo nekemu romunskemu paru. Žena je temeljito pospravljala stanovanje in v smeti odnesla tudi star škorenj, v katerega je njen soprog skril štirideset tisoč evrov. Žene o temu seveda ni obvestil, tako da je tudi ne more kriviti za nesrečo.

No, del denarja sta že dobila nazaj, a le enajst jurjev. Dvaindvajset jih je izginilo, ko je neka ženska, ki je našla škorenj, zanje kupila kmečko hišo, sedem tisoč pa še vedno misteriozno ni na vidiku. Kaj se lahko naučimo iz te prigode? Logičen zaključek je le en. Nima smisla varčevati, saj je tveganje, da se bodo prihranki materializirali v hiši nekoga drugega, enostavno preveliko. Pa tudi bolj smiselno je denar sproti zapravljati za alkohol in kockanje.

Berete OFF Program Radia Študent, čigar avtor tako ali tako ne more varčevati.

OFF PROGRAM

Vse več je znanega o liku, ki je prejšnji teden v afganistanski provinci Khost k Alahu poslal sedem pripadnikov ameriške obveščevalne službe CIA. Iz informacij, ki sta jih posredovala nekdanja ameriška vladna uslužbenca, bi lahko izpeljali oguljeno reklo »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo cepne«. Al Balawi, šestintridesetletni zdravnik iz Jordanije, je bil namreč dvojni agent, ki naj bi jenkijem pomagal izslediti drugega človeka Al Kaide, al Zavahirija. Že pred leti so ga jordanske tajne službe aretirale in ga nato, prepričane v njegove oprane možgane, poslale v Afganistan, kjer naj bi se infiltriral v fantomsko teroristično organizacijo.

Randi z ameriškimi agenti si je prejšnji teden zagotovil z obljubo, da jim bo posredoval pomembne informacije o visoki živini Al Kaide. Ker so jenkiji popadali na »jamesbondovske« recepte o vzpostavljanju medsebojnega zaupanja, so gladko izpustili običajni varnostni pregled prišleka. Rezultat je znan: najbolj črn dan za CIA po bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu leta 1983. Da pa onstran luže obstajajo nekateri znaki razumnosti celo v vojaških strukturah, dokazuje poročilo Centra za novo ameriško varnost, ki citira visokega ameriškega vojaškega obveščevalca v Afganistanu. Ta pravi, da obveščevalcem še vedno ni uspelo odgovoriti na vprašanja o naravi njihovega dela in o ljudeh, ki naj bi jih ali zavarovali ali ujeli.

Nadaljujejo se kolobocije z ustanovitvijo nove indijske zvezne države Telangana. Ta bi po načrtih obsegala južna okrožja v sedanji zvezni državi Andra Pradeš, kar pa zaenkrat ostaja pod vprašajem. Indijska vlada namreč meni, da je pred dokončno odločitvijo potrebnih še več konzultacij, s čimer pa se ne strinjajo nekateri ministri Andra Pradeša. Vlado so obtožili oklevanja in v protest odstopili s svojih funkcij. Svojo odločitev so preklicali po vladnem sklicu današnjega sestanka, na katerem naj bi politične stranke predstavile svoje stališče. Tri izmed njih podpirajo novo državo, dve sta proti, medtem ko dve, tudi vladajoča Kongresna stranka, še omahujeta glede končne odločitve.

Zaradi groženj islamistične skupine Al Šabab so se bili iz pretežnega dela Somalije prisiljeni umakniti delavci Svetovnega programa za hrano. Umik naj bi prizadel okoli milijon prebivalcev, ki si zgolj z lastnim kmetovanjem ne bodo mogli pridelati dovolj hrane. Povsem drugačnega mnenja so islamisti, ki humanitarce obtožujejo spodkopavanja lokalnega kmetovanja. Ljudje naj bi se namreč vse preveč zanašali zgolj na humanitarno pomoč.

Izrael je odobril gradnjo štirih novih stanovanjskih poslopij v Vzhodnem Jeruzalemu, s čimer je še zaostril odnose s Palestinci. Ti namreč zahtevajo Vzhodni Jeruzalem za prestolnico svoje države in vztrajajo pri popolni ustavitvi izraelskih gradenj na tem območju, da bi se mirovna pogajanja lahko nadaljevala. Gradnjo štiriindvajsetih stanovanj v pretežno arabskem delu bo financiral ameriški Jud Irving Moskowitz, ki je podobne stvari počel že v preteklosti. Izrael je sicer novembra razglasil moratorij na gradnjo judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, vendar to ne bo veljalo za Vzhodni Jeruzalem.

Iran je v nedoločno prihodnost preložil obisk evroposlancev. Ti naj bi se po načrtu med sedmim in enajstim januarjem srečali tako z opozicijskimi aktivisti kot tudi s poslanci iranskega parlamenta, imenovanim Majlis. Za nameček so bili predvideni še pogovori z zunanjim ministrstvom in gospodarstveniki. Voditeljica evrodelegacije, nemška parlamentarka iz vrst Zelenih, Barbara Locbihler, je iranske oblasti obtožila, da se hočejo izogniti pogovorom o politični nestabilnosti, ki je zajela državo po zadnjih predsedniških volitvah.

Odlog sestanka bo verjetno paradoksalno razveselil petnajst ameriških kongresnikov. Člani odbora za zunanje zadeve so v poznodecembrskem pismu napovedan termin označili za neprimernega. Združene države Amerike namreč stopnjujejo mednaroden pritisk proti iranskemu jedrskemu programu. Ta naj bi služil izdelavi jedrskega orožja, kar pa uradni Teheran zanika, saj naj bi šlo za popolnoma civilno in miroljubno izkoriščanje jedrske energije.

Današnji dan je za Karla Erjavca, predsednika stranke Desus in okoljskega ministra, dan D. Premier Borut Pahor je Državnemu zboru predlagal njegovo razrešitev z ministrskega položaja. Najprej so mu pozornost zaradi vloge pri nakupu patrij in prodaje državnega deleža v podjetju Energetika Projekt posvetili na kolegiju koalicijskih strank pri predsedniku vlade. Karel Erjavec in Borut Pahor sta se sešla tudi na štiri oči. Erjavec je svojemu šefu moral pojasniti svojo vlogo v zvezi z zadnjimi ugotovitvami računskega sodišča.

To je namreč premierja zaradi ministrovih kršitev obveznosti dobrega poslovanja pozvalo k njegovi razrešitvi. Sporno naj bi bilo ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki med leti 2005 in 2007, ko je bil sicer okoljski minister Janez Podobnik. Erjavčeva krivda naj bi bila neustrezno ukrepanje na ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivo načrtovanje za prihodnost.

V podjetju Vegrad je zopet prišlo do manifestacije napetosti med upravo in delavci. Nevidni delavci sveta sporočajo, da je včeraj prišlo do spontane stavke in zaustavitve dela na gradbiščih Celovški dvori, Litostroj in tudi Opera. Razlog za stavko so bile neizplačane nadure za november in neizplačan regres za lansko leto, vendar naj bi obstajali tudi globlji razlogi, in sicer sistematično kršenje pravic iz delovnega razmerja. Naj dodamo, da je do stavke prišlo mimo sindikata, čigar predstavnik nam do nadaljnjega ni hotel dajati komentarjev. Dejal je le, da je vodstvo Vegrada včeraj obljubilo izpolnitev vseh obveznosti do delavcev ter da ni seznanjen, da bi nekateri delavci stavkali tudi danes. Vegrad je sicer znan po neokusnih navodilih svojim delavcem, naj se tu obnašajo kulturno, saj da niso več v Bosni.

Govorili smo z aktivistom Nevidnih delavcev sveta in Socialnega centra Rog Arminom, ki nam je povedal več o sami stavki:



Vse pa je potekalo mimo sindikata?



OFF sta pripravila Boris in Tadej.