OB SEDMIH
Na Šrilanki bodo šestindvajsetega januarja predsedniške volitve, prve po koncu šestindvajset let dolge vojne med vladnimi silami in uporniškimi Tamilskimi tigri. Eno od ključnih vprašanj v volilni kampanji je sedaj tudi, kaj narediti z najmanj enajst tisoč poraženimi priprtimi uporniki. Glavni opozicijski kandidat, nekdanji poveljnik vojske Sarath Fonseka, je v primeru svoje zmage obljubil izpustitev vseh nedolžnih Tamilcev, zato ga je že podprla tudi največja parlamentarna tamilska stranka.

Precej bolj nepopustljivi glasovi pa prihajajo iz vladnih vrst. Mnogi uporniki naj bi bili osumljeni zločinske dejavnosti, za nameček pa naj bi bilo med njimi še precej samomorilskih bombašev, zato njihova skorajšnja izpustitev ne pride v poštev. Obsodbe je bila deležna tudi mednarodna skupnost, ki naj bi neupravičeno obtoževala vladne sile izvensodnih pobojev ob koncu vojne.

Iranski parlament je presenetil s poročilom, v katerem obsoja ravnanje s priprtimi opozicijskimi protestniki po zadnjih predsedniških volitvah. Prvič je tako tudi uradno priznano, da so v zloglasnem zaporu Kahrizak trije priprti umrli zaradi slabih razmer in fizičnih napadov. Poročilo je vlogo grešnega kozla dodelilo bivšemu teheranskemu tožilcu, ker naj bi kljub vedenju o slabih pogojih insistiral na pripiranju protestnikov v omenjenem zaporu.

Po sicer še nepopolnih rezultatih je na hrvaških predsedniških volitvah prepričljivo zmagal socialdemokrat Ivo Josipović. Volilci so mu dodelili dobrih šestdeset odstotkov glasov, medtem ko se je moral neodvisni kandidat Milan Bandić, sicer Josipovićev nekdanji strankarski sodrug in sedanji zagrebški župan, zadovoljiti z nekaj manj kot štiridesetimi odstotki.

OB OSMIH
Izrael namerava v naslednjih dveh letih zgraditi ograjo na dveh odsekih svoje dvestošestinšestdeset kilometrov dolge meje z Egiptom. Na ta način naj bi po besedah premiera Benjamina Netanjahuja zavarovali judovsko državo pred nezakonitimi migranti in skrajneži. Egipt je že sporočil, da ne bo nasprotoval ograji, če bo zgrajena na izraelski zemlji. V zadnjih letih je čez omenjeno mejo prebežalo na tisoče večinoma afriških migrantov. Od maja prejšnjega leta je egiptovska policija z izgovorom, da poskuša preprečiti trgovanje z ljudmi, ubila najmanj sedemnajst migrantov.

Venezuela bo devalvirala svojo denarno valuto, s čimer naj bi omejila uvoz življensko nepomembnih dobrin in hkrati okrepila izvozno politiko. Napoved je že povzročila dvig cen, zato je predsednik Hugo Chavez državljane v revolucionarnem slogu pozval k budnosti pred buržoaznimi špekulativnimi igricami. Predsednik je enote Narodne straže pooblastil, da lahko prevzamejo nadzor nad vsemi podjetji in trgovinami, ki bi neupravičeno dvigovale cene in s tem spodbujale inflacijo. Prav morebitna inflacija je tudi največji očitek kritikov napovedanega razvrednotenja valute.

Predsednik Danilo Türk bo svojo zalivsko turnejo nadaljeval v Kuvajtu. Tja bo odpotoval iz Katarja, kjer se bo za konec obiska sestal še z vodstvom televizijske hiše Al Džazira. Kuvajt je sicer monarhija z najdaljšo tradicijo parlamentarne demokracije v Perzijskem zalivu, a so politične razmere zaradi nenehnih sporov med zakonodajno in izvršno vejo oblasti precej nestabilne. Predsednika na turneji spremlja tudi prvorazredna fnančna in gospodarska delegacija, ki predvsem išče poti za kapitalske povezave in ponovno vzpostavitev sodelovanja na zdravstvenem področju.

Slovenska škofovska konferenca bo imenovala svojega novega predsednika. Po predvidevanjih bo v prihodnje svoj glas povzdigoval novoimenovani ljubljanski nadškof Anton Stres.

OB DEVETIH
Precej razburjenja je v Braziliji dvignil predstavljeni zakonodajni sveženj na področju človekovih pravic. Vojaškim šefom gre v zobe predvsem napoved vzpostavitve komisije, ki bi raziskala nečednosti vojaške diktature med leti 1964 in 1985. Prepričani so namreč bili, da jih varuje zakon o amnestiji, ki je bil sprejet tik pred ponovno vzpostavitvijo demokracije, zato sedaj množično grozijo s svojimi odstopi. Za nameček se bo moral predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je bil sicer tudi sam kot sindikalni voditelj žrtev diktature, spopasti še z nasprotovanjem Katoliške cerkve delni liberalizaciji abortusa in uzakonitvi istospolnih zvez.

Volilci v Francoski Gvajani in na Martiniqueju so na referendumu glasovali proti večji avtonomiji znotraj Francije. Gre namreč za čezmorski ozemlji, ki imata že šestdeset let enak status kot preostala država, kar pomeni tudi precejšnjo finančno pomoč iz zveznega proračuna. Glasovanje o večjih pristojnostih lokalne vlade je po lanskoletnih protestih proti nizkim plačam in visokim cenam predlagal francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Sarkozy pa ima v rokah tudi usodo francoskega talca, ki je v rokah omniprezentne teroristične mreže Al Kaida. Njen severnoafriški odsek je Franciji dal dvajset dni časa, da doseže izpustitev štirih njenih članov iz malijskega zapora, sicer bo Francoz po mnenju Alkaidovcev povsem legitimno ostal brez glave.

V New Yorku se je odvilo že deveto tradicionalno slačenje hlač na vlaku podzemne železnice. Ritual je namenjen predvsem ustvarjanju radoživega kaosa na javnih mestih. Udeleženci vstopijo na vlak in si začnejo popolnoma ravnodušno slačiti hlače, nato pa v gatah izstopijo na naslednji postaji in počakajo na drug vlak. Letošnja akcija naj bi sicer potekala v dvainštiridesetih mestih v šestnajstih državah sveta. V Ljubljani je iz razumljivih razlogov seveda ni bilo, nihče pa vam ne brani, da pri nič stopinjah Celzija kažete svoje kosmate nožice.

OB DESETIH
Harry Reid, voditelj demokratske večine v ameriškem senatu, bo v prihodnje moral bolj paziti na svoj jezik. V nedavno objavljeni knjigi so prišle na dan njegove privatne izjave o predsedniku Baracku Obami, oziroma o takrat še wannabe predsedniku. Reid je pred dvemi leti dejal, da bi Združene države sprejele Obamo kot predsednika, saj naj bi bil ta le rahlo obarvan, poleg tega pa naj ne bi imel črnskega dialekta. Obama mu je sicer nekorektnost politično korektno že odpustil, zataknilo pa se je pri republikanski stranki. Ta zahteva njegov odstop in opozarja na dvojne standarde v primeru svojih članov, ko pihnejo kakšno podobno.

Združeni narodi so razglasili Mednarodno leto biodiverzitete. V tem času naj bi bil poseben poudarek namenjen škodi, ki jo predstavlja izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Nekateri znanstveniki namreč opozarjajo, da planet Zemlja preživlja svojo šesto pokončanje. Če so bili za prejšnje vzrok naravni dogodki, kot je recimo udar meteorita, pa si za zdajšnje lahko zasluge pripišemo ljudje s svojim jebenim vplivom na ekološko ravnovesje.

Kljub egoistični naravnanosti pozabljamo, da si največ škode povzročamo ravno sami sebi, zato je bila leta 1992 vzporedno s konvencijo o podnebnih spremembah sprejeta tudi konvencija o biotski raznovrstnosti. Konkretne obveze so bile nato sprejete šele leta 2002, a so v času do letošnjega leta, ko naj bi pomembno preprečili izumiranje vrst, padle v vodo. Svetovni voditelji, katerim običajno steče mrzel pot po hrbtu šele ob občutnih finančnih izgubah, bi si zato lahko vrteli mantro o škodi, ki jo predstavlja krčenje gozdov. Na globalnem nivoju znaša od dva do pet trilijonov dolarjev letno. Ali bolj plastično: enica in osemnajst ničel zelencev.