OFF NAPOVEDNIK

V predmestju Dallasa, teksaškem velemestu, so v vrtcu za štiri mesece izključili štiriletnega fanta, ki že mesece ni obiskal frizerskega salona. Ko so pramena dosegla ramena, je podoba dečka za okolje vrtca, za učitelje in šolske oblasti postala nesprejemljiva. Ni dovolj, da se fant postriže, doma mora ostati štiri mesece in premisliti, čemu imajo fantje kratke in dekleta daljše lase.

Sicer morajo obiskovalci vrtca in šole nositi oblačila umirjenih barv, puloverji se ne smejo raztezati nižje kot štiri centimetre pod pasom, zgornji in spodnji del oblačil mora biti različnih barv, dekleta pa morajo imeti zadostno število podoblačil.

Vi pa berete z obleko neobremenjenim in nad modno spremembo v Jemnu zaskrbljenim OFF program na valovih Radia Študent!

OFF PROGRAM

Čile je dobil prvega desnega demokratično izvoljenega predsednika v dvajsetih letih in prvega desničarja na oblasti po diktatorju Pinochetu. Gre za Sebastiana Pinero, moža, ki je obogatel s prodajo kreditnih kartic, danes pa ga zaradi lastništva vodilne televizijske postaje, nogometnega kluba, letalskih družb in podobno zbadajo s čilskim Berlusconijem. Z dvainpetdesetimi odstotki dobljenih glasov je v drugem krogu premagal nekdanjega predsednika Eduarda Freija. Pinera v svojem mandatu obljublja milijon novih delovnih mest in naskok Čila med najboljše države na svetu. Freija, ki je želel nadaljevati politiko sicer priljubljene predsednice Michelle Bachelet, pa v bojazni pred desnico obljublja, da bo varuh svobode in vseh socialnih zmag, ki jih ljudstvo beleži.

V drugi krog predsedniških volitev v Ukrajini pa sta se uvrstila Viktor Janukovič s sedemintridesetimi odstotki dobljenih glasov ter sedanja premierka Julija Timošenko s štiriindvajsetimi odstotki. Dosedanji predsednik Viktor Juščenko, za nekatere nekdaj heroj tako imenovane oranžne revolucije, pa s petimi odstotki poverjenih glasov beleži velik poraz, ki ga je Janukovič brž izkoristil ter volilni dan oznanil kot konec oranžne moči. Izid drugega kroga bo po napovedih tesen, prvi pa je potekal v relativnem miru in v okviru demokratičnih zahtev mednarodne skupnosti.

Kitajske oblasti so ob izgredih Ujgurov in Hanov v Xinjiangu pred pol leta onemogočile pošiljanje sporočil prek prenosnih telefonov ter uporabo spleta, saj naj bi s tem onemogočile organiziranje nepridipravov, kot tudi po njeno z nacionalizmom in pristranskostjo prepojeno poročanje v tujino. Šesti mesec po izgredih je v Xinjangu ponovno omogočeno tekstovno dopisovanje in surfanje po spletu, dasiravno je proces postopen in kontroliran. Oblasti sicer dvomijo, da bi se vročekrvneži organizirali v zimskem hladu.

V nigerijskem mestu Jos je v včerajšnjih spopadih med muslimanskimi in krščanskimi mladci po neuradnih podatkih umrlo najmanj dvanajst ljudi. V mestu, ki ima dolgo tradicijo medverskih bojev, sedaj velja policijska ura. Predstavniki oblasti namigujejo, da bi bila lahko razlog za izbruh nasilja nogometna tekma, a so verjetnejše izjave prebivalcev mesta. Ti trdijo, da se je vse skupaj začelo s sporom glede obnovitve domov, uničenih v predlanskih spopadih.

V kenijski prestolnici Nairobi je policija izvedla racijo med številčno skupnostjo Somalijcev. Med tristo aretiranimi je tudi šestnajst somalijskih poslancev in drugih uradnikov, ki po besedah policije niso imeli dovoljenj za bivanje. Sama akcija je sicer sledila petkovim nasilnim protestom proti deportaciji spornega islamskega klerika Abdullaha al-Faisala, v Veliki Britaniji zaprtega zaradi umorov Judov in hindujcev. Proti izgonu v drugo državo so demonstrirali predvsem mladi muslimani, med sedaj aretiranimi pa je tudi pomemben islamski voditelj. Oblasti za nerede, ki so terjali najmanj pet mrtvih, obtožujejo somalijsko skrajno islamsko skupino Al-Šabab, kar pa ta zanika.

Izraelska policija je v preiskavi požiga neke mošeje na zahodnem bregu aretirala deset učencev neke judovske šole. Napad naj bi izvedli decembra, ko se je sicer zgodilo še nekaj protipalestinskih incidentov. Skrajni Judi že več časa obljubljajo maščevanje nad Palestinci zaradi desetmesečnega vladnega moratorija na širitev judovskih naselbin na Zahodnem bregu.

Hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor je kot predsednica Hrvaške demokratske skupnosti razpustila zagrebški oddelek stranke in Jasena Mesića kot njenega vodjo, za začasnega upravitelja pa imenovala Gordana Jandrokovića, sicer zunanjega ministra Hrvaške. Jasen Mesić, ki naj bi bil maziljenček Iva Sanaderja, v preteklosti pa tudi Kosorjeve, je bil predviden za županskega kandidata Zagreba, po mnenju nekaterih zaradi sigurnega neuspeha in kot rezultat dogovora med Sanaderjem in županom Zagreba, Milanom Bandićem.

Odbor državnega zbora za gospodarstvo bo na nujni seji obravnaval tretji paket protikriznih ukrepov, s katerim želi opozicijska Slovenska demokratska stranka opozoriti na svoje dejavnosti v smeri izboljšanja gospodarske in socialne situacije v Sloveniji. Naslov tokratnega paketa je floskula „Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta“. V Slovenski demokratski stranki pričakujejo, da bo vlada iz tega gradiva v enem mesecu pripravila ustrezne zakonske predloge in jih poslala v obravnavo ter sprejem. Vlada se bo do predlaganih ukrepov opredelila v torek, izredna seja Državnega zbora pa je sklicana za sredo.

Poslanci so bili pridni tudi na seji odbora za finance in monetarno politiko, na kateri so razpravljali o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb s strani poslovnih bank v večinski državni lasti. Šlo je seveda za ponovno - recimo temu – debato o podjetju Ultra in posojilih Nove ljubljanske banke. Preiskovalna komisija na to temo že obstaja, zato se predsedniku odbora Antonu Ropu iz Socialnih demokratov ne zdi smiselno razpravljati še na odboru za finance in monetarno politiko. Več o seji nam je povedal predsednik odbora, Rop: