OFF NAPOVEDNIK

V težkih trenutkih nam lahko možgani pošteno zaribajo. Sploh če se nahajamo sredi fronte, naša duša pa začuti željo po visokoletečih mislih, ki so nam jih zapustili naši duhovni predniki. V izogib podobnim nelagodnim situacijam vam priporočamo, da si omislite merilne naprave za avtomatsko orožje podjetja Trijicon iz Michigana. To podjetje namreč že od leta 2003, ko je v letalski nesreči umrl njegov ustanovitelj Glyn Bindon, na vse merilne naprave poleg serijskih številk daje tudi kratice za navedbe v Svetem pismu. Proizvajalec orožarske opreme, ki z merilci zalaga tako ameriške marince kot kopensko vojsko, se je za takšno posvetilo umrlemu ustanovitelju odločilo, ker naj bi bil ta globoko veren kristjan. Le zakaj bi podjetje ohranjalo spomin na ključnega človeka v njegovem nastanku z izpetim obeleževanjem, kot so spominske plošče ali fancy doprsni kip? Bolj elegantno je združiti razpršenost njihove orožarske opreme širom svetovnih bojišč in katoliško predanost ustanovitelja podjetja. Tako se ozaljša vsak merilec na avtomatskem orožju z biblijskimi kodami v spomin na umrlega. Ker je žal gospoda Bindena k sebi že vzel Vsemogočni, ne bomo nikoli izvedeli, kolikokrat se je v službi spomnil na kodo, ki v Bibliji označuje mesto pete božje zapovedi. Ta gre nekako takole: Ne ubijaj!

Vi pa berete globoko veren OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Ameriška vojska je na Haitiju začela tudi iz zraka dostavljati humanitarno pomoč. Kljub poprejšnjim pomislekom o varnosti - saj bi se za odvrženo pomoč utegnile spopasti razne tolpe -, je na zavarovano mesto odvrgla že pripravljene obroke in pitno vodo. S prakso se bo verjetno nadaljevalo, saj na letališču v glavnem mestu Port-au-Prince vlada precejšnja gneča. Na Haitiju je trenutno tisoč ameriških vojakov, v kratkem pa naj bi jih tja poslali še dva tisoč. Njihova ne popolnoma definirana vloga je že vzbudila nekaj pomislekov. Nekatere humanitarne organizacije se pritožujejo, da nimajo dostopa do letališča, ki ga nadzorujejo ameriški vojaki, francoski minister za sodelovanje Alain Joyandet pa jih obtožuje kar okupacije Haitija in poziva Združene narode, naj razčistijo njihove pristojnosti.

Posebni odposlanec Združenih narodov za Haiti je bivši ameriški predsednik Bill Clinton, ki vlogo ameriške vojske vidi v logistiki in distribuciji humanitarne pomoči, medtem ko naj bi Združeni narodi poskrbeli za varnost. Generalni sekretar te organizacije Ban Ki-Moon bo predlagal šestmesečni mandat za tri tisoč petsto mirovnikov. Na mednarodno javnost je naslovil apel po petsto dvainšestdesetih milijonih dolarjev pomoči, ki bi trem milijonom Haitijcem zadostovala za pol leta. Evropska unija je namenila več kot štiristo milijonov evrov.

Volivci ameriške zvezne države Massechusetts bodo izbirali začasnega naslednika pokojnega senatorja Edwarda Kennedyja, ki je lani umrl za možganskim rakom. Medtem ko se je volilni štab demokratov uspaval in mu sedaj z zborovanji v Bostonu pomaga celo sam predsednik Obama, pa republikanski kandidat Scott Brown vodi uspešno volilno kampanjo in nabira podporo. Tako je v večini zadnjih anket prevzel vodstvo pred demokratsko pravosodno ministrico države, Martho Coackley. Zmaga Browna bi tako lahko ogrozila izpeljavo ene izmed ključnih obljub predsednika Obame – reforme zdravstvenega sistema. Demokrati namreč potrebujejo za izpeljavo reforme v zveznem senatu šestdeset glasov. To število pa bi lahko po današnjih izrednih volitvah za zveznega senatorja v državi Massechusetts padlo na devetinpetdeset ter tako ogrozilo izpeljavo ene izmed največjih reorganizacij v ameriškem zdravstvenem sistemu, posledično pa morda tudi drugi mandat predsednika Obame.

Okoliščine smrti treh terorističnih osumljencev leta 2006 v Guantanamu na Kubi, ki naj bi po uradnih navedbah naredili samomor, niso več tako jasne, kot se je zdelo. Uradno naj bi se trojica obesila v svojih celicah, sedaj pa na dan prihajajo novice, da naj bi bili tik pred smrtjo odpeljani na posebno skrivno mesto na otoku, kjer naj bi jih mučili in ubili. Te navedbe širi nekdanji podčastnik v Guantanamu, Joe Hickman, na njih pa se je že odzval polkovnik Michael Bumgarner, ki navedbe zanika, Hicmana pa obtožuje iskanja slave. Bumgarner naj bi takrat svojim vojakom dejal, naj ne spodkopavajo uradne verzije dogodke, saj da se bodo mediji usmerili v poročanje o njihovem samomoru z obešanjem v celicah.

Špansko sodišče je dovolilo izročitev sedeminpetdesetletnega argentinskega pilota Julia Alberta Pocha njegovi domovini. V Argentini ga namreč obtožujejo, da je med vladavino vojaške hunte v letih od 1976 do 1983 sodeloval pri tako imenovanih „poletih smrti“. Mnogo političnih nasprotnikov so takrat iz letal odvrgli v morje, letala pa so običajno vzletala iz zloglasne mornariške šole, ki je veljala za največjo argentinsko mučilnico in zapor diktatorskega režima.

Španski parlament se je odzval na škandalčič, ki so ga zagrešili v ameriškem preiskovalnem uradu FBI, ko so za podlago za izdelavo računalniškega fotorobota starejšega Osame bin Ladna vzeli fotografijo španskega politika Gasparja Llamazaresa. Španski parlament tako poziva Združene države, da se politiku opravičijo, poleg tega pa je sprejel deklaracijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi Llamazaresove varnosti. Dejanje FBI je še toliko bolj sporno, saj je Llamazares, ki je bil dolgo časa vodja leve stranke Združena levica, znan po svojih nasprotovanjih ameriški politiki. Fotografija španskega politika naj bi bila sicer uporabljena tudi pri izdelavi fotorobota nekega libijskega terorističnega osumljenca.

V Gvineji se uresničuje v petek doseženi sporazum o postopnem prenosu oblasti iz vojaških v civilne roke. Vojaška hunta je imenovala opozicijskega voditelja Jean-Marieja Doreja za predsednika vlade. Doreja so sicer že prej na internih volitvah, na katerih se je pomeril s kandidatom zelo vplivnih sindikatov, izbrale opozicijske skupine. Novi imenovani premier je že predstavil svoj načrt sestave vlade. Po deset članov bi prispevali sedaj vladajoča hunta, opozicija in regije. Dore pa se še ni izjasnil o datumu splošnih volitev, ki so primarni cilj tranzicije iz vojaške v civilno vladavino.

Pred poslanci Evropskega parlamenta se danes predstavljata zadnji dve kandidatki za komisarje v novi ekipi Joseja Manuela Barrosa. Švedinja Cecilia Malmström, predlagana komisarka za notranje zadeve, trdi, da si bo prizadevala predvsem za humano in pravično skupno evropsko politiko priseljevanja in spoštovanje temeljnih pravic. V zaslišanju pred pristojnim odborom je še dejala, da bi večja implementacija imigrantskega potenciala pripomogla k izhodu iz trenutne krize, hkrati pa bi bilo potrebno okrepiti nadzor nezakonitih migracij na zunanjih mejah Evropske unije.

Zaradi poraznega izida zaslišanja pred tednom dni je od kandidature za komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje odstopila Bolgarka Rumjana Želeva. Hkrati je zapustila tudi položaj bolgarske zunanje ministrice, za vse skupaj pa naj bi bil kriv menda neznosen pritisk. Evroposlanci so ji namreč očitali laganje o osebnih poslovnih dejavnostih in totalno nepoznavanje področja, za katero je bila predlagana. Bolgarija sedaj namerava predlagati podpredsednico Svetovne banke Kristalino Georgievo.

Potem ko se vodje okrožnih tožilstev niso odzvali na povabilo ministra za pravosodje Aleša Zalarja na delovni posvet in je generalna državna tožilka Barbara Brezigar ministra obtožila vmešavanja v neodvisnost tožilstva, se je plošča obrnila. Tokrat Brezigar vabi Zalarja na sestanek, in sicer jutri popoldan, minister pa je predlog sprejel. Namen sestanka je obravnava navodil o obveznem izvajanju državno-tožilskega reda, ki jih je izdal minister. Zalar tudi predlaga, da se jutrišnjega sestanka udeležijo tudi vodje okrožnih tožilstev, dodaja pa, da tokrat upa na bolj prijazen odziv. Na omenjena navodila je generalna državna tožilka že podala negativno mnenje, minister Zalar pa pravi, da bo dokončna različica navodil uveljavljena še ta teden.

Pravosodno ministrstvo je v Državni zbor poslalo predlog ustavnih sprememb, za katerega upa, da ga bodo poslanci podprli. Kot je dejal minister Aleš Zalar, predlog uživa visoko stopnjo političnega in strokovnega soglasja, saj da gre le za nujne spremembe. Spremenjeni stošestdeseti člen bi tako na enem mestu opredelil vse pristojnosti ustavnega sodišča, med zanimivejšimi novostmi pa je možnost ustavosodne presoje nekaterih podzakonskih predpisov tudi na drugih sodiščih, pri čemer bi ustavnemu sodišču še vedno ostala pravica kasnejše razveljavitve akta. Spremenjeni stodvainšestdeseti člen pa bi jasneje določil, kdo vse lahko sproži ustavno presojo, predvsem v državni upravi.

V gostilni Šestica bo ob sedemnajstih razprava o aktualnih problemih, ki tarejo družboslovno raziskovanje. Organizirata jo Društvo za družboslovne študije in Inštitut za razvojne in strateške analize. V imenu slednjega je spregovoril dr. Frane Adam:



Premier Borut Pahor je v državni zbor vložil predlog za uradno razrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca. Ob tem je premier predlagal, da se v skladu s poslovnikom razrešitev izvede čim prej. Pahor svojo odločitev utemeljuje z nezadostnimi dejanskimi učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki.

OFF so pripravili vajenec Matej, Boris in Tadej.