Petek, 22. 1. 2010
jizah
Prvak poetsko-avantgardnega hiphopa in glava založbe Anticon, Sole, je ob koncu lanskega leta izdal svojo novo ploščo, ki jo kani intenzivno predstaviti tudi na svojem sobotnem koncertu v Menzi pri Koritu. Devet kompozicij soustvarjenih z zasedbo "The Skyrider band" se v mešanici eklektičnega hiphopa, baziranega na ritmih ekspresivnega benda, ki ni pristal na klasične kalupe hiphopa, niti se ni prilagodil nobenemu drugemu žanru, sprehaja skozi preverjeno besedišče poetsko naravnanega Sola (v celot
* Stari ljubljanski znanec in ena od glav založbe Anticon, Sole, je posnel nov album, in sicer po dveletnem življenju v arizonskih gozdovih, kjer se je za nekaj časa povsem tehnološko izključil in zaživel življenje brez vseh elektronskih naprav. Leta 2007 je skupaj z zasedbo Skyrider band posnel njihov prvi skupni album in z njim opozoril na svojo glasbeno neumeščenost. Lani je svojemu delu z zasedbo, ki je medtem postala le še dvojec, dodal še logično nadaljevanje, poimenovano »Plastique«.
»Plastique« sicer nadaljuje s poglobljenim in politično nekorektnim vpogledom v ameriški vsakdan s prvenca, a svojo formo verbalno precej poglobi. Skozi eksperimentalno, klavstrofobično formo nekonvencionalnega hiphopa se abstraktno popotovanje Sola in druščine trpko zapleta v mnogotere žanrske zanke sodobnega multižanrskega glasbenega pogleda. Pri tem nas protagonist iz osnovne inštrumentalne hiphoperske drže neopazno, mimobežno in eklektično sprehaja med kratkimi zvočnimi prebliski sodobnega rocka, elektronike, soula, rock'n'rolla, metala in še česa drugega. Skozi nezloščeno in ekspresivno neurejenost se zdi, kot da materiala za album fantje ne bi kaj prida vadili in kot da bi se mestoma malce lovili. Prav v tem zavračanju klasičnosti gre iskati tisti čar oziroma draž resnične ekspresivnosti mladcev, ki s svojo dinamično, razgibano in redko inštrumentacijo segajo v atmosfersko apokaliptičnost, znotraj katere ostane dovolj prostora tako za mračnjaško zgradbo na bobnu slonečega hiphopa, kot za redke potepe v bolj sinkopirane in zapletene bobnarske vložke.
Mešanica žive inštrumentacije, samplov in občasne kakofonije je sestavljena tako, da ponuja dovolj prostora edinemu govorcu albuma – Solu. Njegove občasne, nerimajoče se rime hiphop puristom verjetno ne pustijo spati, a jih Sole s svojimi neusmiljenimi besedili, pri katerih ne prizanaša nikomur, spretno odpelje k razmišljanju o sodobnem svetu. Kritiko kulture, materializma, klientelizma, politike, medosebnih odnosov, splošne družbene abotnosti in apatije ter tehnološkega vsakdana satirično, sarkastično in s ščepcem bridkega cinizma pripelje do zanimivih, večkrat ironičnih koncev. Zavrženost moralnosti v nihilističnih besedilih potentno poudarja glavne tematike albuma – tehnološko odvisnost, posledice vojne, roganje brezsramnemu mainstreamu, radikalen in odprt napad na sodoben ameriški politični blef, brezizrazno čvekanje popularnih raperskih fac in socialno angažiranost. Naštudirano in načitano analitično poetičnost, izraženo skozi razločno dikcijo, ter dokaj nenavadno podajanje besedila Sole spretno vprega v žanrsko megleno celoto, kjer se očitno tako Sole kot Skyrider Band počutijo domače.
Skozi zavedno, aktivistično držo albuma pa se nenehno izražata Solova izjemna sposobnost opazovanja okolice ter očitna sposobnost vživljanja v čustvena stanja družbene večine, ki njegovo razočaranje in nerganje nad svetom večkrat zrcalita v humornih in zabavnih zbadljivkah. Solova socialna zavednost in njegov močan vpogled v človekov jaz je raziskovalnemu albumu dodala nekaj novih, v devetih kompozicijah jasno izraženih stališč o stanju duha sodobne družbe. Družbe, ki jo sicer napada, obrekuje, pa tudi raziskuje.
Odličen album, na kožo pisan progresivnemu, poetskemu raperskemu poslušalstvu ter alternativnim glasbenim glavam, bo najbrž za tradicionalistične poslušalce rapa prehud zalogaj, a ga bodo zato toliko bolj veseli ostali.
Povsem prepričljiv »ne-mainstreamovski« rap album se napaja iz osnovne hiphoperske ritmične strukture in se skozi samosvoj svet inspiracije, kričanja, agresije in mestoma močno izražene emocionalne, postmodernistične drame, vrne v svoj izhodiščni položaj. Tokrat malce bolj organizirano in koherentno kot pri prejšnjem skupnem albumu Sola & Skyrider banda.
pripravil Jizah
Komentarji
komentiraj >>