Dragi poslušalci, drage poslušalke. Najbrž se ne zavedate, da živite v izjemno razburljivi dobi televizijskega medija. Prav zato pa je tukaj za vas uredništvo Napihovanja, ki vas bo tokrat orenk streslo, vam prisolilo klofuto in vam naposled nataknilo škornje medijskega razsvetljenja.

Čeprav ste nekateri izmed najbrž že sami uspeli pobegniti iz dotične Platonove votline, ter se dokopati do dobrih, kvalitetnih, resničnih vsebin, do vsebin, ki jeklenijo in vlažijo intimne predele, ste srečniki še vedno v manšini. V večini pa ste vsi tisti, ki ste ujeti v svet nekih kvazi resničnih reprezentacij, kjer kraljujejo potresi, večno poslavljajoči se ministri, generalne državne tožilke in podobni nefotogenični pajaci. Težina vsakodnevne bere nas vztrajno in vedno bolj potiska k tlom, potem pa še ta navlaka. Seveda tako ne gre. Ena opcija upora proti tej informativni, vsebinski, televizijski sivini, ki so jo očitno zavzeli goreči pripadniki reprezentativnega realizma, so opojne substance in opiati. Druga je k sreči bolj celostna, a tudi manj pogosta.

Recimo konkretneje- kar se tiče domače televizijske produkcije, se tak biser pojavi enkrat na vsake kvarte. Natančneje enkrat na leto. Nas pa takrat več kot zadovoljivo pomiri in poteši še za mesece vnaprej! Seveda je govora o kvalitetnem prenosu Slovenke leta, enem od medijskih vrhuncev dekade, ki smo ga na uredništvu Napihovanja spremljali popolnoma trezni in do zadnje kaplje znoja. Eden od članov uredništva si je od razburjenja ob razglasitvi zmagovalke celo omokril hlačke, pa vendar je po prenosu dejal, da je bilo vredno vsakega mililitra.

Kajti kot odgovorni in kritični gledalci se zavedamo, da je bil medijski dogodek ne samo lekcija iz žanrske odličnosti, temveč tudi mala atomska bomba v širšem družbeno-civilizacijskem kontekstu. Iz ministrstva za notranje zavede so na tiskovni konferenci že naslednji dan postregli s podatkom, da je nasilje s strani žensk nad moškimi v enem dnevu poraslo za gigantskih 76 odstotkov.  Po večini naj bi bilo krvavo obračunavanje s strani agresork utemeljeno s trditvami o pravičnem maščevanju nad večtisočletno hegemonijo moških, ki se z osvojitvijo prestižne titule s strani mlade ministrice, naposled le končuje. Tako država bojda že razmišlja ustanovitvi o varnih hiš za moške, ki pa bi morale biti dograjene, preden se Slovenka leta vrne.

Pri Napihovanju sicer absolutno obsojamo vsakršno nasilje, vendar pa smo hkrati navdušeni nad kapacitetami razvedrilnih medijskih vsebin, ki so, za razliko od informativnih, očitno še edine sposobne povzdigniti človeškega duha. Tako, da vsi tisti, ki omenjenega niste ujeli, vas je najprej lahko sram, v naslednjem trenutku pa se že lahko pomirite, saj iz tele-škatle počasi že diši po drugi najboljši stvari - prenosu prireditve Menedžer leta, juhu.

Tudi naslednja novica bo razveselila vse pristaše medijskega pluralizma. Iz komercialne televizijske postaje TV 3 so nedavno sporočili, da se spomladi na ekrane vrača Jonas Žnidaršič s svojim drznim, s strogo moralno držo ovekovečenim kvizom, Resnica nekaj . Čeprav formatu oddaje nekateri očitajo, da je eno navadno licenčno sranje, temu pri Napihovanju močno nasprotujemo. Kako le ne bi, saj smo, kakor vsi razmišljujoči ljudje prepričani o zavezanosti kviza k dosledni utilitaristični etiki, kjer je moralna vrednost dejanja odvisna od končnih posledic. Pri omenjeni oddaji so resnicoljubni ljudje nagrajeni z bajno vsoto denarja, torej bi kvizu poleg utilitaristov moralno avtoriteto priznal tudi Kant s svojo, k dolžnosti usmerjeno etiko. Jonasova oddaja je tako stičišče dveh diametralno nasprotnih šol filozofije, kar je milo rečeno nezanemarljiv dosežek kateregakoli televizijskega programja. Dejstvo, da se gledalci ob tem še po voajersko zabavamo ob črvičenju gostov, iz katerih voditelj iztiska raznotere spolne pregrehe, pa je seveda še dodaten plus.

In če vam domača tele-kuhinja ne paše, imate, zahvaljujoč kreativnim medijskim pritokom iz tujine, še vedno možnost spremljati marsikateri njami resničnosti šov ali pa možnost umiritve razvrvanega duha ob mantrah blagodatnega telemarketinga. Tako lahko kljub začetni skepsi in svetobolju, ki ga v medijsko krajino vnašajo prevladujoči,standardni in bedni televizijski formati, v uredništvu Napihovanja na podlagi omenjenih izjem z radostjo zaključimo, da se počasi le bližamo svetli medijski prihodnosti. Bravo mi.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.