Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FELT (MURS & SLUG): Felt 3; A Tribute To Rosie Perez (RhymeSayers, 2009) (ponovitev 5. 2. 2010 ob 00.30) (3128 bralcev)
Petek, 29. 1. 2010
jizah



Zajebantski dvojec temnopoltega raperja Mursa ter veljaka založbe RhymeSayers in ultimativnega prevarantskega humorista, Sluga, se je podal na svojo tretjo pot. Po Lisi Bonet ter Christini Ricci sta tokrat tretji Felt, na beatih presenetljivo oplemeniten s podtalnim raperjem, ki je postal producent, Aesop Rockom, posvetila Rosie Perez. Zmes za njiju presenetljivo močnih, podtalnih beatov, odličnega flowa ter sproščenega pristopa do rapa, je rezultiral v eno boljših plošč preteklega leta. (v celoti!)
* Smetana neodvisnega, podtalnega hip-hopa se po principu rockerskih super zasedb tudi znotraj hip-hopa vse bolj projektno združuje. Povezava kalifornijsko-minnesotskega dvojca, ki ga tvorita raper Murs, sicer član zasedbe Living Legends, ter Slug, sicer šef založbe Rhymesayers in član dvojca Atmosphere, pa za vsako novo nadaljevanje projekta Felt izbereta novega producenta. Tokrat sta pri razpadli založbi Definitive Jux našla newyorškega poetskega stihoklepača Aesopa Rocka, ki se zadnja leta vse bolj ukvarja tudi s produkcijo. S tem sta, potem ko sta rapala na funky podlage Groucha pri prvem Feltu ter Anta pri drugem, zašla v povsem druge vode in bila prisiljena k albumu pristopiti precej drugače.

Tretje nadaljevanje serialke »Felt« sta Slug in Murs - po Christini Ricci ter Lisi Bonet - namenila še eni hollywoodski igralki iz b kategorije, odštekani Rosie Perez. Kot doslej se tudi tokrat tematsko v celoti ne posvečata igralki, temveč gre le za nekakšen specifičen obris njenega lika in dela, občasno postavljenega v siceršnja povečini humorna in zabavna besedila rapajočega dvojca. Tematsko se tudi tokrat fanta vrtita okrog ljubezenske nerodnosti s priokusom prvoosebnega hvalisanja.

V kolikor so za Sluga značilne v šarm odete »storytellerske« zgodbe slehernika in njegovega vsakdana, Murs malce bolj klasično poudarja svojo superiornost, a to ne počne pretenciozno, temveč preprosto in v določenih segmentih smešno. Indikator skupnega dela dveh signifikantnih neodvisnih raperjev s prvih dveh nadaljevanj Felta, ki se precej približata mainstreamovski funky in jazzy ohlapnosti, pa tokrat potuje k temačnejši produkcijski sliki. To od njiju zahteva prilagajanje na drugačno zvočno estetiko, ki ju sili v bolj raznoliko in energično rimanje. Občasno besedilno kompleksnost, ki sta se ji pri projektu Felt doslej verjetno oba namerno izogibala, dodobra mešata s povsem neobremenjeno in dokaj nekompleksno ritmično celoto. Zanjo je značilno, da ob koncu rim večkrat izmenjujeta eden drugega in poskušata s tem skrbeti za dinamiko.

Zanimivo je, da gre tokrat v veliki meri zgolj za naslovno nadaljevanje projekta Felt, slogovno je namreč album precej drugačen. Atmosfersko tako s pretežno zamorjenimi beati Aesopa Rocka tvori nekakšen protiudarec prvi in drugi plošči, saj klepetača v častilni maniri nekomplicirane zabave privlačno vsrkavata vase poslušalca; ta pa z vsakim novim poslušanjem odkrije kakšno na prvi posluh spregledano malenkost.

Največja sprememba pa se skriva v produkcijskem kolažu novopečenega producenta Aesopa Rocka, ki se stilsko giba nekje med starim zvokom udarnega RJD2-ja, Blockheada in alter eskapadami El-P-ja. Soul, jazz in funk vložkov, značilnih za oba predhodnika, tako na albumu ni, zato pa gre za nekakšno mešanico temačnih kitarskih riffov, nejasnih zvokov, vložkov zvokov iz filmov in risank, ščepca nekakšnega »lo-fijevskega space funka«, vseobsežnih in močnih basov ter udarnih bobnov. Gosta in vase zaprta, zlovešča, klavstrofobična produkcija se večkrat ob koncih razvije v ambientalen hrup, sloneč na abstraktnem, mračnem, skoraj industrialnem črevastem koncu. Ravno nepotrebni in razvlečeni konci nekaterih kompozicij so tudi edina resna zamera Aesopovi, občasno sicer rahlo nedodelani produkciji, saj album z 21-imi skladbami že tako težko obdrži poslušalčevo pozornost.

V rahli repeticiji ter z občasnim neujemanjem ostrih podlag in humornih besedil nas ljubitelja zabave uspešno pripeljeta do konca dobro izvršenega popotovanja. Zanj je potrebnih več poslušanj, saj v sebi skriva mnoge sladke produkcijske in vokalne skrivnosti. Te se pretakajo preko pogumne produkcijske shizofrenije, kjer podlage oba raperja izzivajo, da pokažeta, kar znata.

V kolikor sta imeli prvi dve plošči serialke Felt popolnoma poletni pridih, gre tokrat za njuno prvo zimsko ploščo, na kateri sta včasih žal malce preveč popustljiva do sebe. Ljubitelji zabavnega hip-hopa, kritiki, internetni freaki, neuspešni jebači, pravkar samski osebki, boemi, nesocializiranci, zgube, pa tudi starošolski raperski navdušenci so znova dobili ploščo, ki mnoge, sicer resne tematike, reflektira skozi šaljive zgodbe; govorijo o njih samih z druge strani ogledala.

pripravil Jizah



Komentarji
komentiraj >>