Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JANDEK: Portland thursday (Corwood Industries, 2009) (2447 bralcev)
Sreda, 3. 2. 2010
goran



En bizarnejših (in obenem zanimivejših) sodobnih ustvarjalcev, je aprila 2006 v Portlandu povil enega svojih - na nosilcih zvoka obeleženih - zanimivejših koncertnih posnetkov, s katerim se je precej odmaknil od prepoznavne kakofonične estetike. Glasba sicer ostaja razmeroma naporna, a je obenem (najbrž tudi vsled tokratnih sošpilavcev) ekstremov nevajenim ušesom prijaznejša. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je Jandek postal pop... (v celoti!)

* V Teksasu živeči glasbenik Sterling Richard Smith alias Jandek je nedvomno eden večjih glasbenih posebnežev zadnjih tridesetih let. Ne le skozi prizmo glasbe, ob kateri se zgražajo tradicionalno ustrojena nečuječa ušesa. Do svojega prvega (nenajavljenega) koncerta in pojava pred očmi javnosti konec leta 2004 v škotskem Glasgowu, je namreč četrt stoletja živel v popolni anonimi. Pa čeprav je do takrat v njegovi diskografiji prostor dobilo že kakšnih štirideset albumov in sta njegovo samosvojo glasbo med drugim hvalila Kurt Cobain in Thurston Moore. Albumov se je do danes nabralo že več kot šestdeset in večina novih je prav koncertnih posnetkov. Po sila uspešnem škotskem prvencu je Jandek namreč postal eden bolj iskanih koncertnih glasbenikov. In to ne le vsled mitov, ki se pletejo okoli njegove persone. S svojimi običajno ad hoc sestavljenimi formacijami namreč posega v vsebine, ki ga postavljajo ob bok velikanov svobodnjaških muzik.

Malodane neverjetno se zdi, da Smith pred koncertom v Glasgowu nikoli ni stal na odru. Še toliko bolj zato, ker mu je oba sošpilavca menda predlagal kar organizator, pred nastopom pa so imeli le eno skupno vajo. Glasbeniki, ki se lotevajo svobodnjaških praks vedo povedati, da improvizacija pač ne nastane iz nič, ampak je za uspeh potrebno trdo delati predvsem na skupinski interakciji. Smith pa se je svojega prvega koncerta z izkušenim basistom Richardom Youngsom in enim bolj priljubljenih impro bobnarjev Alexom Neilsonom lotil tako prepričljivo in suvereno, da je formacija v naslednjih dveh letih zabeležila še kopico koncertov. Kljub nenadejanemu uspehu tria pa Smith ni čakal prav dolgo, da je k sodelovanju začel vabiti vedno nove glasbenike. Danes je postalo že skoraj pravilo, da praktično za vsak svoj koncert zbere novo zasedbo. Med drugim so se mu na odru pridružili že denimo Loren Connors, Alan Licht, John McEntire, Greg Kelley, Eli Keszler, ki smo ga nedavno imeli priložnost videti v Defoniji, govorilo pa se je, da naj bi si oder delil tudi s Thurstonom Moorom.

Na koncertu v portlandskem Hollywood Theatre dvajsetega aprila 2006, ki mu bomo prisluhnili v tokratnem Rš koncertu, so se Smithu na odru pridružili basist Sam Coomes, bobnar Emil Amos ter pevki Liz Harris alias Grouper in Jessica Dennison. V Jandekovi značilni estetiki se je najbolje znašel Amos, tedaj še član zasedbe Grails, od nedavnega pa tudi bobnar kultnega stoner dvojca Om. Njegovo hipnotično pulzirajoče potrkavanje, ki se sporadično znajde v hrupnem ropotu, postavi izvrstno ogrodje Smithovi izrazito atonalni kitari, ki v spomin prikliče Keijija Haina ali pa, nedavno v Tolpi bumov predstavljenega, Billa Orcutta. Da Smith raje kot na melodične basovske nastavke odgovarja na podrta bobnarska ritmiziranja, je znano že vse od njegovega prvega koncerta. To pa je tisti element, ki Jandekovim nastopom vceplja dinamiko in intenzivnost, ki jo v koncertnem kontekstu danes srečamo le redko. In čeprav se zdi, da nad glasbo bedi zlovešča atmosfera, iz nje ves čas pronicata črn humor in celo zabavnost.

Plošček ‘Portland Thursday', ki obeležuje portlandski koncert, je morda najbolj primerna vstopna točka za poslušalca nevajenega Jandekovega specifičnega bluesovskega mlatenja. Obenem pa je, predvsem vsled Amosovega zamaknjenega potrkavanja, pisan tudi na ušesa Jandekovih privržencev.

pripravil Goran Kompoš

 



Komentarji
komentiraj >>