Jane Birkin je koncert zabeležen na posnetku Au Palace (Live) izpeljala marca 2009 v intimno epohalnem ambientu pariškega teatra La Palace. Na dobro uro in pol trajajočem nastopu je v glavnem odpela Gainsbourgove in lastne komade, te predvsem z zadnjega albuma Enfants d'Hiver. (v celoti!)
* Jane Birkin je ena tistih, za katero mnogokrat zmotno obvelja, da je Francozinja. Mlada Britanka Jane Birkin se je resda rosno mlada podala iz rodne Velike Britanije na trnovo pot igralskega in manekenskega sveta. Njeno življenje se sicer bere kot gladko namazana zgodba, začinjena najprej z nastopom v Antonionievi kontroverzni klasiki Blow up (Povečava) kmalu za tem je bila povabljena k snemanju filma Slogan, kjer je prvič naletela na Serga Gainsbourga in, tako pravijo, ogrela njegovo od Brigite Bardot strto srce. Naleteti na Gainbourga v tistih najbolj brhkih letih je bila za Birkinovo fatalna izkušnja. Jane Birkin, ki je komaj znala izgovoriti nekaj besed v polomljeni angleški francoščini je postala Gainsbourgova žena in začela se je zgodba, ki kljub temu, da je trajala le nekaj let, še danes globoko zaznamuje njeno celotno ustvarjalno pot.
Z Gainsbourgom je leta 1971 posnela legendarni album Historie De Melody Nelson, ki je predstavlja odličen spoj orkestracije in rocka. Na naslovnici albuma je fotografija takrat s Charlotte Gainsbourg noseče Jane Birkin, ki ima na glavi rdečo lasuljo, saj personificira mlado rdečelaso Melody okoli katere je spletena zgodba na omenjeni plošči. Kako bi lahko ob imenu Jane Birkin pozabili tudi eno največji uspešnic prejšnjega stoletja "Je t'aime... moi non plus", ki naj bi jo sicer ob boku z Gainsbourgom najprej odpela Bardotova. Sicer je ta heretičen komad našel mesto na albumu naslovljenem Jane Birkin Serge Gainsbourg Album. Po koncu burne romance z Gainsbourgom je Jane Birkin ostala v glasbenem svetu in vse od sedemdesetih let dalje izdajala albume in igrala v filmih Jacquesa Rivetta, njenega tretjega moža Jacquesa Doillona in drugih. Njena glasbeno-igralska kariera ni nikdar zamrla, spisek sodelovanj z glasbeniki s katerimi je sodelovala pa je tudi precej impresiven. Na albumu Rendez-Vous, ki je izšel leta 2004 se je zvrstilo nekaj izjemno zanimivih gostov, ki so k plošči prispevali bodisi kot avtorji bodisi so pesmi odpeli ob Jane Birkin. Na albumu tako najdemo Françoise Hardy, Bryana Ferryja, Briana Molka, Beth Gibbons, Caetana Velosa, Manu Chao, Paola Conteja in druge.
Jane Birkin, slavna mama trenutno še bolj slavne Charlotte Gainsbourg, priznane igralke, ki je v zadnjih letih nastopila v Gondryjevem filmu La Science des rêves, pa predlani v Bob Dylanovskem I'm not there in lani pobirala nagrade z Von Trierjevim Antikristom. Letos je Charlotte pod Beckovo takrtirko izdala tretji albim IRM. Zanimivo, tako mama kot hči sta trenutno na turneji. Včasih nastopata na istih lokacijah le z nekaj dnevnim zamikom.
Koncert, ki ga predvajamo danes v etru Radia Študent pa je Jane Birkin izpeljala marca 2009 v intimno epohalnem ambientu pariškega teatra La Palace. Na dobro uro in pol trajajočem nastopu je v glavnem odpela Gainsbourgove in lastne komade, te predvsem z zadnjega albuma Enfants d'Hiver. Stare klasike pomešane s čustvenimi nagovori, ki so deloma predvsem v komadu Aung San Suu Kyi tudi politično angažirani, so naleteli na topel odziv občinstva in založbe EMI France, ki je posnetek tega nastopa lani tudi izdala. V noč se pogrezamo z enournim posnetkom koncerta Jane Birkin Au Palace.
Pripravila: Katja Preša
Komentarji
komentiraj >>