Makedonski podpredsednik vlade in minister za finance Zoran Stavreski je napovedal, da bo Makedonija oblikovala skupino strokovnjakov za mednarodno pravo, ki naj bi našla rešitev glede izplačila dolga nekdanje Ljubljanske banke do makedonskih varčevalcev. Po prvi pravni analizi naj bi stekli tudi pogovori s Slovenijo. Makedonski varčevalci so imeli v predhodnici sedanje Nove ljubljanske banke prihranke v višini 62 milijonov evrov brez obresti. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar pa je že v soboto poudaril, da je treba vprašanje deviznih vlog reševati v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave.

Politična kriza po nedeljskih predsedniških volitvah v Ukrajini se samo še poglablja. Tako je zmagovalec volitev Viktor Janukovič pozval poraženko Julijo Timošenko k odstopu z mesta premierke. Kot je dejal Janukovič, Ukrajina po minulih letih nestabilnosti nove politične krize ne potrebuje, zato naj Timošenkova odstopi in odide v opozicijo. Janukovič pa je med drugim ponovno sporočil, da bodo prioriteta njegovega predsedniškega mandata odnosi z Rusijo in Skupnostjo neodvisnih držav.

Hrvaška ter Bosna in Hercegovina sta podpisali sporazum o spremembah sporazuma o medsebojnem uresničevanju odločitev sodišč v kazenskih postopkih. Tako se po novem osebe z dvojnim državljanstvom, ki so bile pravnomočno obsojene v eni izmed držav, ne bodo več mogle izogniti prestajanju kazni z begom v drugo državo. Dosedanji sporazum je namreč omogočal ravno to možnost, kar je posledično vodilo v zlorabo dvojnega državljanstva za izogibanje kazni. Tako naj bi se na Hrvaškem z begom v Bosno in Hercegovino prestajanju kazni izognilo 46 oseb, med najbolj znanimi je hrvaški poslanec Branimir Glavaš, na Hrvaško pa naj bi pobegnilo 105 v Bosno in Hercegovino pravnomočno obsojenih oseb.

Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko je potrdil predlog novele zakona o dohodnini, po kateri se bosta zvišala dodatna splošna olajšava in prag dohodkov za njeno uveljavljanje. Tako se bo letos splošna davčna olajšava povečala s sedanjih 2095 evrov na 3020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne olajšave pa bo s sedanjih 8700 evrov dvignjen na 10.200 evrov. S to novelo naj bi bil zagotovljen dvig minimalne plače na obljubljenih 562 evrov.