Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob 00.30) (3214 bralcev)
Petek, 19. 2. 2010
jizah



Vodilni prekmurski dvojec, ki je z živo inštrumentacijo postav peterec, je na krilih atmosferičnega hiphop križanca, ustvaril prvo prekmursko rapersko ploščo. V kolikor ste fanta poznala po svojem gangsta stilu izpred let je potrebno vedeti, da sta oba govorca besedilno precej oddaljila od njune prvotne forme in avtorsko precej bolj dozorela. Skozi različne, povečini klasično raperske tematike, se s precejšnjim uspehom in klenim prekmurskim narečjem prebijata skozi dobrih 50 minut dolg album. (v celoti!)

* Zgodba osnovnega, klepetaškega dvojca Stekli psi izvira iz osnovne zasedbe Nepridiprava, ki s pomočjo močne »all-star« naveze prekaljenih prekmurskih glasbenikov počasi preraste v petčlanski kolektiv Stekli psi. Začetni pojav Steklih psov na domači hiphoperski grudi ni obetal kaj prida, saj je njuna precej gangsterska forma zvenela neprepričljivo, nestrukturirano in nedodelano. Bistvo se ni skrivalo v sporočilu, a so se stvari začele spreminjati, ko je mecen prekmurske scene, Tomica, fanta nekako vzel pod svoje okrilje in jima glasbeno razširil obzorja. Od takrat je jalove začetne poskuse rimanja ter delanja podlag zamenjal konstantni lirični in flowerski napredek dvojca, kar je rezultiralo v izdajo pri protagonistu podtalne prekmurske založniške hiše »God Bless This Mess«.

Pod taktirko obeh emsijev - Dona Dule in Biga Poppe alias Poppalinka - je razraščanje klasične hiphoperske forme »vokal-podlaga« v žanrsko precej bolj pestro in raznoliko podstat, oplemeniteno s preverjeno inštrumentalno sekcijo bobnarja Iversona, kitarista Jasona ter basista Lela, prineslo povsem nov pogled na zasedbo in njeno glasbo. Prekmurska ravnica je v projekt vstopila enotno, saj nudijo Steklim psom oporo vsi pomembnejši izvajalci močnega prekmurskega podtalja, v zasedbi pa poleg beltinškega producenta Pluega najdemo še bivšega člana prekmurskih velikanov Psycho-Path.

V glasbeno precej suvereno in dodelano zasnovo, zgrajeno na atmosfersko močnem križancu rahlo poudarjenih hiphoperskih bobnov, s trdno, močno in uigrano ritmično sekcijo ter precej samosvojo, ekspresivno in za rap precej neobičajno kitaro, se vokalni del kvinteta odlično vklaplja. Njuna prednost pred večino domače raperske scene se skriva v tem, da se atmosfersko močne podlage dobro izlivajo v besedilno tematiko ter da so besedila in podlage z živo inštrumentacijo močna skupna celota. Že v začetkih posameznih kompozicij dobiš osnovni občutek o tem, za kakšen tematski preblisk bo šlo.

Besedilno sta prvaka prekmurskega rapa sicer precej zazrta v domače, prekmursko okolje, a ju lahko v večini primerov zlahka prezrcalimo na poljubno mesto ali v poljubno okolje. Večji problem predstavlja občasna lokalpatriotska drža, bistvo pa je klasična zavedna raperska retorika, podprta s socialnimi, družbenokritičnimi in politično angažiranimi besedili. Kritičen pogled na svet in splošni kaos v njem ter obup prekmurskega gospodarstva, kjer nihče ne nosi odgovornosti za nič, najebe pa delovna raja, seveda kar kliče k predstavljanju brezupa in apatije čezmurja. Skozi kompletni album se pojavlja nostalgičen občutek, osredotočen na sicer težke, a vseeno boljše, manj stresne, odraščajoče čase, kjer je bila sreča prisotna tudi ob slabem finančnem stanju. Pravzaprav Dula in Poppa predstavljata klasične tematike socialnega in družbeno angažiranega zavednega rapa. Vanj izrazito vpletata pripadnost domačemu okolju, problematizirata situacijo Mure in tamkajšnjega gospodarskega razsula, politično profitabilnost in pretkanost vodilnih, aktivistično držo, kritiko trdih drog, nepotrebno besedičenje o ljubosumju, pot do uspeha, prezentiranje »pravega« hip hopa brez odvečnega šopirjenja o »zajebanosti«, a s ščepcem samozavesti, mestoma preraščajoči v postavitvi sebe nad druge in z obreganjem ob neprave, nesposobne in pretiravajoče raperske izvajalce ter razvajene, zamaskirane in zmanipulirane raperske poslušalce. Vse to predstavita v klenem, mehkem in sproščenem, a artikuliranem prekmurskem naglasu in slengu, kjer ne-prekmurski poslušalec verjetno nekaterih izrazov ne razume, a nikoli ne izgubi besedilne niti. Ravno mehkoba prekmurščine in povečini umirjene bendovske podlage pa predstavljajo pozitivni antipod, znotraj katerega besedila ne dobijo tako neizprosnega značaja.

Nekaj problemov imata govorca občasno z dvojino, na albumu pa se sliši veliko nepotrebnih vdihov, ki sicer dodajajo nekaj življenjskosti albumu, a so povečini moteči. Poslušalca peljeta v svoj svet z umirjenim, počasnim rapanjem, ki nekajkrat izstopi v hitrejšo, bolj energično formo, kar albumu doda pestrost. Vsekakor pa je poglavje zase organska celota, pri kateri se v hiphop estetiko in vokaliziranje odlično podaja dodelana funkijaško-rokerska laganica raznorodnega žanrskega prepletanja z nekaj močnejšimi rifi in dobro naštudirano Pluegovo produkcijo. Žanrska raznolikost in neomejenost pestro sledita rokerskemu inštrumentiranju, v katerega se čvrsto in mehkobno vpletajo klepetalne veščine obeh, besedilno in slogovno precej podobnih raperjev.

Nezakomplicirano, a izrazno popotovanje znotraj neuokvirjenega, nepolikanega, povsem podtalnega, neprilagojenega, žmohtnega in samosvojega muziciranja suvereno menja formo klasičnega rapanja na beate. Problem je le v tem, da zadnji, sicer solidni del, odrapan na klasične beate, v primerjavi z bendovskim podlaganjem malce izvodení in sledi tempu z začetka plošče. S kreativno-besedilnega stališča gre za klasično rapersko reprezentiranje pravovernega hiphopa z reflektivno in odprtoglavo, brezkompromisno in izmenjujočo introspektivno in retrospektivno konotacijo. Aktivistična drža, zavzemanja za svoja stališča in za malega človeka, angažiranost, nepodvrženost kapitalskemu razmišljanju, neizprosna kritika institucij in politike, skladnost besedil in podlag ter nekonformnost globoko nadigrajo občasno banalnost rim ali delov besedil.

Vse to pa prvi ne-eksperimentalni ali ne-popovski klasični rapersko-bendovski album z jajci pri nas postavi na piedestal tovrstnega reprezentiranja podtalne muzike.

pripravil Jizah

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob 00.30
nikko [24/02/2010]

toliko pridevnikov že dolgo ni bilo v eni recenziji ;) drugače pa ok napisano, plata pa itak trga gate!!
odgovori >>

Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
cime steklenko [20/02/2010]

super si to napisal. edino tisto z dvojino je mimo, ker to je dvojina po prekmursko, ki ne pozna rodilnikov in podobnih slovnićnih pravil pa še večkrat je množina kot dvojina...pa to.
odgovori >>

    Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
    jizah [20/02/2010]
    Ista je tut dvojina v lublanscini, enako velja za lublanski rodilnik. Gre se za stvar k so v rimani celoti spremenjene tko, da se rima dvojinska beseda... To je pac motece... Kljub temu, da itak vecina ne zna dvojine po sloveniji uporablat... Na kurac mi grejo neuporabe dvojin, sklanjatev in sklonov, ker se cudn slisjo...
    odgovori >>

      Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
      MarioB [21/02/2010]
      ne vem sicer glede dvojine, nisem tako pozorno poslušal, pa tudi iz te razlage ne razumem, v čem je bil problem ... ampak, Jizah, tale tvoja misel me pa hudo preseneča, v bistvu mi jo je skorajda nemogoče povezati s takim poznavalcem hiphopa: "Na kurac mi grejo neuporabe dvojin, sklanjatev in sklonov, ker se cudn slisjo". a ni glih point rapa, da prihaja "z ulice", kjer ne jebejo pravil, tudi slovničnih ne? tudi to jih naredi za posebne, jih lokalno, in tudi etnično obarva! evo hecnega primera: na mariborskem koncertu jazz-raperjev "Iswhat?!" (sem dal v narekovaje, ker sta tudi vprašaj in klicaj del imena) mi je bilo ful mim, ko sta dva navdušenca prepevala refren (bil je v nepravilni črnski angleščini, šlo je za podobno "napako" kot v komadu od Gershwina: I Loves You, Porgy), en drug iz publike pa ju je šel popravljat (debil -- kar sredi komada!); ona dva sta rekla "ni važno", oni tretji pa je vztrajal, da pa je važno. no, meni se je zdelo, da bi se, če bi kaj pripomnil, preveč zapletlo, in sem raje naprej poslušal (rekel bi mu, seveda, da JE važno, da je slovnično nepravilno). pa še to: "ker se cudn slisjo", praviš v zgoraj citiranem citatu in se (očitno) sploh ne zavedaš, kako si protisloven (če ne razumeš: tudi tvoj stavek ni "pravilen", a je ravno zato fajn!). drugače super txt, ja! upam, da jih boš redno vrtel v oddaji. yo!
      odgovori >>

      Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
      MarioB [21/02/2010]
      ne vem sicer glede dvojine, nisem tako pozorno poslušal, pa tudi iz te razlage ne razumem, v čem je bil problem ... ampak, Jizah, tale tvoja misel me pa hudo preseneča, v bistvu mi jo je nemogoče povezati s takim poznavalcem hiphopa: "Na kurac mi grejo neuporabe dvojin, sklanjatev in sklonov, ker se cudn slisjo". a ni glih point rapa, da prihaja "z ulice", kjer ne jebejo pravil, tudi slovničnih ne? tudi to jih naredi za posebne, jih lokalno, in tudi etnično obarva! Ne predstavljam si Klemna Klemna, ko bi izgovarjal svoja besedila kot na nacionalki, no??? evo hecnega primera: na mariborskem koncertu jazz-raperjev "Iswhat?!" (sem dal v narekovaje, ker sta tudi vprašaj in klicaj del imena) mi je bilo ful mim, ko sta dva navdušenca prepevala refren (bil je v nepravilni črnski angleščini, šlo je za podobno "napako" kot v komadu od Gershwina: I Loves You, Porgy), en drug iz publike pa ju je šel popravljat (debil -- kar sredi komada!); ona dva sta rekla "ni važno", oni tretji pa je vztrajal, da pa je važno. no, meni se je zdelo, da bi se, če bi kaj pripomnil, preveč zapletlo, in sem raje naprej poslušal (rekel bi mu, seveda, da JE važno, da je slovnično nepravilno). pa še to: "ker se cudn slisjo", praviš v zgoraj citiranem citatu in se (očitno) sploh ne zavedaš, kako si protisloven (če ne razumeš: tudi tvoj stavek ni "pravilen", a je ravno zato fajn!). drugače super txt, ja! upam, da jih boš redno vrtel v oddaji. yo!
      odgovori >>

      Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
      ŽeljkoM [22/02/2010]
      Krasna debata, naj se pridružim! Dvojina v prekmurščini je ena tistih slovenskih narečnih dvojin, ki se je najbolje ohranila na celotnem slovenskem govornem teritoriju, še več: prekmurska dvojina je celo progresivna, kar bi pomenilo, da se je za razliko od drugih slovenskih narečij in govorov v dvojino poglobila toliko (in se z njo identificirala), da jo uporablja z novimi oblikami, novimi končnicami - nadgradnjo starih oblik. (Primer: "Dve sladkivi kavi, prosim." - Vsi Prekmurci popravite me v mojem neznanju, prosim.) Torej Jizah - izpostavil si zanimiv specifikum prekmurskega knjižnega in pokrajinskega jezika, ki sta ga v 18. stoletju začela utemeljevati Števan in Mikloš Küzmič in ta knjižni regionalni jezik je bil most med prekmurščino in slovenščino, etc. Po Sloveniji pa ljudje uporabljajo dvojino tako kot je v njihovem domačem okolju prisotna, to pa je lahko popolna odsotnost dvojine, ki jo v veliki meri nadomesti množina (npr. Ljubljana - tu pa tam pa se lahko pojavi tudi kakšna progresivna dvojinska oblika: "medve greve" namesto "midve greva"); to pa je mogoče ravno najlepše v vseh teh organskih govorih, ki so ostali ujeti po hiphoporeperskih cedejkah in bodo v globoki bodočnosti najverjetneje predmet precejšnjih jezikoslovnih obravnav. Na Trkajevem Rapostolu pa se celo pojavi izgubljeni slovenski sklon zvalnik (vokativ): "Uči knjigo sine", ki je sicer zmes nekega drugega južnoslovanskega jezika in slovenščine, tako da če že kaj, se vsi odkloni od slovenskega knjižnega jezika morajo ceniti še bolj, saj na ta način plodijo to našo toporišičevščino. Razpisal sem se, pardon, a verjetno širši jezikovni kontekst ne škodi. :) Lp
      odgovori >>

        Re: STEKLI PSI: Koga briga!(God Bless this Mess, 2010) (ponovitev 26.02.2010 ob
        jizah [23/02/2010]
        Mario: V tem primeru ne gre za slengizem, ampak gre za motečo uporabo dvojine, ki je večkrat uporabljena po celi Sloveniji in nima povezave s slengom, ampak z neznanjem uporabe dvojine. To, torej ni govorica nekega okolja (v tem primeru Prekmurja), ampak je napaka enega od obeh govorcev in je veckrat prisotna na cd-ju. Tako kot v večjem delu Slovenije ne uporabljajo recimo dvojinske "njuna" in to ni stvar odprtosti in jezika in slenga, ampak zgolj nepoznavanja osnovnih slovničnih struktur (s čimer sicer ni nič narobe in kot sem sam omenil doda nek zanimiv kontekst). Moj odgovor je namenoma napisan tako forumasko, na hitro spacano, da se s tem vzpostavi ta razlika. Ne gre ze to, da bi bili te primeri slengovske narave in bi jih tretirali kot "ebonics", sleng, jezik neke subkulture, nekega okolja, ampak gre za ocitno nepoznavanje nekaterih dvojinskih oblik, ki kr dobr sekajo ven... Takih primerov je znotraj slovenskega rapa veliko (recimo Zlatko na vseh ploščah, recimo Laganee na dveh, treh kompozicijah Canclov...) in ko se to sklanja se sliši zelo trapasto. Primerov je več v različnih oblikah, meni je večina njih zelo naporna in težka za poslušat, kar mi niso ne slengizmi ne raznorazni naglasi, ne jeziki določenih okolij, me pa to ziritira. Tvoj primer s Porgyjem je kajpak povsem druge narave in gre za namerno uporabno celoto, tu gre pa za klasicne felerje, ki jih nihče od prekmurcev sicer ne izgovarja in ni del niti pokrajinskega niti slovnicnega jezika. Nasprotno, Prekmurci sicer ogromno stvari, ki niso dvojinske povedo v dvojini - glej odgovor Zeljka. Tudi na cd-ju se najde nekaj teh oblik. Tu pa je to izpuščeno. Na to debato sem prvič naletel ob tem, ko sem nekaj podobnega sicer v pogovoru očital Laganeeju (sicer enemu mojih najomiljenejših raperjev), ki govori skoraj vedno v slovnično dokaj do zelo pravilni obliki, dvojine pa ne upošteva. Seveda sam ni vedel, da je v tem kaj narobe in tu je ta feler, da je on hotel biti pravilen, pa ni bil (tudi takrat zavoljo rime na O) "...a sm edin u Lublan, k vidm plan al sm sam, ne vidm bedo, prazno skledo, vidm vsako drugo faco bledo". Zdej to izvaja tko, da zamenja pomen v k vidm BEDO prazno SKLEDO, u resnic bi mogl bit seveda "Ne vidm bede, prazne sklede", ampak se to ne bi rimal z BLEDO. Torej, ne pristanem na slengizme, pokrajinski jezik ali karkoli drugega, dokler to ni sicersnja praksa. Seveda pa to ne pomeni, da mam jst to nujno prav, da sm jst bog ali karkoli drugega, lahko tvoj "očitek" vzdrži vodo, lahko pa je ne. Stvar popolne svobode, meni je to zmotljivo in mi orng seka ven in je zato to poudarjeno, tebe morda to ne moti in ti je celo simpaticno. Po drugi strani smo na isti dan dobili tudi album T-Setov, povsem drugačen, absolutno slengovski in lublanski, ki bi se enako lahko fural na to, da full folka ne obvladuje dvojine, ker je res krasno slengovski, a dvojino dosledno uporabljajo vsi trije klepetači. @Željko: se strinjam. S tem, da Trkaj ni vedel, da uporablja vokativ, ampak je copy-pastal izjavo, ki jo tip v resnici pove in izvira iz jezika nam nekdaj skupne republike znotraj nekdanje države. Na tem je izjemno mocan pizama, s svojo uporabo predpreteklika in mnogih ostalih pozabljenih, neuporabljenih sklonov in besed. Ker se ne spomnim nekih primerov (Pižama izda komad tako pogosto, kot jst nabavim novga mačka), kot primer navajam enega njegovega drugega iz pisne oblike. Nekoč je namreč napisal, da "smo moževali", ampak on pač fura ta kontekst staroslovenščine...
        odgovori >>