OFF NAPOVEDNIK

Obračanje proti naravi bojda ni dobro, fizično obračunavanje z njenimi vsakovrstnimi predstavniki pa kaj hitro poplačano s keho. Da je nasilje nad soljudmi in tudi živalmi tretirano kot kaznivo dejanje, je obče znano, da pa ti zna svobodo odvzeti tudi obračun z rastlino, pa najbolje ve Jure Erceg iz Paklenice.

Vsakodnevno zbadanje bližnjega grma pri odhodu od doma je osemindvajsetletnega študenta teologije tako razburilo, da se je žlehtne rastline odločil znebiti. Najučinkoviteje in najhitreje – z ognjem. Toda uničevanje naravnega sovražnika mu je kmalu ušlo izpod nadzora in poleg želenega so zagoreli še bližnji grmi, ogenj pa se je kmalu nato razširil v narodni park Velebit in delno v narodni park Paklenice.

Začudeni Jure je, potem ko je ugotovil, da je po pomoti uničil še na stotine prijateljev hudobnega grma, sicer želel poklicati gasilce. A neuspešno. Pomanjkanje telefonskega signala in še bolj pomanjkanje vode, je botrovalo temu, da je pogorelo približno sto devetdeset hektarjev gozda, škode pa je bilo za več kot milijon evrov.

Študentovo maščevanje pikajočemu grmičku, ki se je izrodilo v požar širokih razsežnosti, je dobilo epilog na sodišču. Jure Erceg je bil tako zaradi težkega kaznivega dejanja obsojen na leto dni in tri mesece zapora.

Vi pa berete nebodeči OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Ugandi še naprej odkrivajo mrtve po hudih padavinah in nevarnih zemeljskih plazovih v preteklih dni. Oblasti so na območju Bududa, ki so ga padavine in plazovi prizadeli najbolj, do sedaj odkrile oseminpetdeset žrtev, toda zasutih in najverjetneje mrtvih naj bi bilo še več. Pogrešanih je več kot štiristo oseb. Že v torek so plazovi povsem zasuli tri vasi v Bududi, brez bivališča je zato ostalo več tisoč ljudi.

Razmere so še naprej precej kaotične tudi v popotresnem Čilu. Predsednica Michelle Bachelet je prebivalce pozvala k miru in ustavitvi kriminala, ki se je v popotresnih dneh razbohotil po najbolj prizadetih mestih Concepción  in Maule. Številne tolpe so takoj po potresu pričele s plenjenji in ropanji, val nasilja, ki je sledil, pa so oblasti skušale zajeziti s policijsko uro in več kot štirinajst tisoč vojaki na ulicah. Razmere se zaenkrat še ne umirjajo, strah pred potresom pa že zamenjuje strah pred nasilneži, ki so prevzeli omenjeni mesti. Poleg poziva k miru so oblasti podaljšale tudi »horo legalis«. Ulice morajo biti sedaj izpraznjene med osemnajsto uro in poldnevom.

Opozicija v Tadžikistanu je napovedala, da bo pravno spodbijala nedeljske sporne parlamentarne volitve. Po napovedih vodje opozicije Muhiddina Kabirija bodo poražene sile izkoristile vse legalne možnosti in dokazale, da so bile volitve nepravične, rezultati pa ponarejeni. Nad demokratičnimi standardi volitev, na katerih je po pričakovanjih slavila že osemnajst let vladajoča Ljudska demokratska stranka Imamolija Rahmona, so se sicer pritožili tudi mednarodni opazovalci. Po besedah opozicijskega liderja Kabirija je državna volilna komisija opozicijski Stranki islamskega preporoda vzela dobrih dvaindvajset odstotkov glasov. Namesto trideset, kolikor naj bi jih dobila, ji je komisija priznala le 7,7 odstotkov. Stranka islamskega preporoda je tako v tadžikistanskem parlamentu dobila dva poslanca, po enega pa je dobilo še pet manjšinskih strank.

Na Nizozemskem potekajo regionalne volitve, na katerih približno dvanajst milijonov volilnih upravičencev izbira člane slabih štiristotih občinskih svetov. Bolj kot imena bodočih mestnih svetnikov bo tokrat v ospredju strankarska politična volja volivcev. Štirinajst dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami in slaba dva tedna po razpadu vladne koalicije zaradi spora o nadaljevanju nizozemske vojaške misije v Afganistanu bo zanimivo videti, kako so medsebojni politični spori vplivali na obe zdaj že bivši vladni stranki. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, precej. Tako krščanski demokrati bivšega premiera Jana Petra Balkenendeja kot laburisti, so izgubili precej podpore. Na njihov račun so največ pridobili svobodnjaki skrajnega desničarja Geerta Wildersa, ki se jim čez dobrih štirinajst dni v sto petdeset članskem  parlamentu nasmiha kar enainštirideset sedežev.

Ukrajinski parlament je vladi Julije Timošenko izglasoval nezaupnico. Za nezaupnico, ki jo je predlagala Stranka regij novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, je glasovalo 243 poslancev. V skladu z ukrajinsko ustavo mora Timošenkova, ki je po porazu na predsedniških volitvah izgubila še premiersko mesto, avtomatično ponuditi odstop, do imenovanja naslednika pa lahko opravlja tekoče posle.

Predolg in prežaljiv jezik bo evropskega poslanca iz skupine britanskih evroskeptikov Nigela Faragea  stal trideset tisoč evrov. Ker se predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu  ni želel opravičiti za žalitve, mu je urad predsednika evropskega parlamenta izrekel finančno globo v višini desetdnevnega nadomestila. Farage je v razpravi, ki je sledila Van Rompuyuvemu nastopu pretekli teden v Evropskem parlamentu, predsednika Evropskega sveta označil za človeka s karizmo cunje in videzom nižjega bančnega uradnika, Belgijo pa za ne-državo. Žaljivi poslanec je že napovedal, da se bo nad kaznijo pritožil.

Ob polnoči se izteče rok za doregistracijo verskih skupnosti pri vladnem uradu za verske skupnosti. Po zakonu o verski svobodi morajo prijavljene verske skupnosti za doregistracijo uradu predložiti nekatere podatke in listine, sicer se po roku izbrišejo iz registra verskih skupnosti. Uradu morajo verske skupnosti predložiti odtis žiga, seznam s podatki zastopnikov skupnosti v Sloveniji, opis temeljev verovanja, temeljna verska besedila in temeljni akt verske skupnosti. Kako poteka doregistracija nekaj ur pred koncem roka, koliko verskih skupnosti je potrebne dokumente uradu že dostavilo in koliko še ne, smo vprašali direktorja vladnega urada za verske skupnosti, Aleša Guliča:



Guliča smo vprašali tudi, ali so se verske skupnosti in urad tekom registracije srečali s kakšnimi težavami?



Amnesty International je v Mariboru organizirala fotopeticijo proti onesnaženju delte Nigra, s katero želijo izboljšati pogoje za življenje na tem nigerijskem območju. Več o akciji pa eden od njenih organizatorjev, Roman Medved z Amnesty International Slovenija: