RŠ Futr
Zavoljo nepričakovano odpadlih predavanj smo se tokrat odločili za manjšo ekskurzijo iz ljubljanskega centra. Po romantičnem sprehodu skozi Tivoli smo bili v nekaj minutah v pisanih prostorih, po katerih je odmevala glasba Hare Krišne. Pri tem se duhovna plat zaključi, nihče vas ne posiljuje s predavanji ali pridigami. Zato le pogumno, pogani, ateisti in drugi brezbožneži.
Začne se nabor jedi v samopostrežni vegetarijanski restavraciji Govindas. Samopostrežno pomeni vzeti pladenj in z njim opraviti nabiralski krog med več kot tridesetimi jedmi. Kot ponosnemu lastniku študentskega bona vam pripada skledica po želji napikane solate, sladica, juha ter glavna jed oz. jedi.
Solata pomeni malce bolj popestrena tipična ponudba solatnega bara, kjer gre pestrost predvsem na račun polivk in hrenove omake, s katero si odlično odpreš sinuse. Navajeni instant okusa juh, ki prihajajo iz vrečk v prahu, smo bili nad Govindas juho iskreno navdušeni. Domače juhe z dodatki čičerike, leče, dimljenega tofuja in podobnih sestavin poštenega in lačnega študenta ne pustijo hladnega.
Navdušenje se je stopnjevalo ob ugotovitvi, da se vrsta sladic nadaljuje še na drugi strani nabiralnega kroga. Raj za sladokusce. Poleg svežega sadja še dve vrsti peciva, ki si ga poljubno polijete z domačim sadnim jogurtom. Morda bi bilo vredno še enkrat opomniti, da smo v samopostrežni restavraciji, kjer je omejitev le nebo. No, in skodelica namenjena sladici.
Po ugotovitvi, da nas nabiralniški nagon ne sme zavesti, smo se odločili zaključiti z izborom glavnih jedi. Teh je precej, kar prinaša hude dileme. Omenjene dileme se začnejo že pri odločitvah med rižem, krompirjem, indijskimi kruhki ter eksotičnemu čipsu podobni stvari. Zatem odidemo v kozmos omak ter zelenjavnih jedi. Navdušenje v želodcu postaja oglušujoče. Za občutek naštejemo nekaj tipičnih predstavnikov menijev: zelje, grah, domač sirček, blitva, leča, sveža zelenjava, sejtan, pikantna paradižnikovo omaka in še pa še pa še…
Pro Govindas recenzijo popačimo z »ne strogi center« lokacijo. Malce smo se spotaknili še ob relativno majhen nabiralni krog, ki postane ob gneči ter tolikšnem izboru jedi še manjši.
Splošni vtis je razviden. Govindas bon s svojimi slabimi 3 in pol evri upraviči sleherni cent. Po končanem obedu smo se nemesojedi in mesojedi obedovalci strinjali, da se še vrnemo. Morda nas samopostrežni značaj takrat ne bo zapeljal in bomo prehranjevanje zaključili brez na skrivaj odpetih gumbov in zadrg na hlačah.
Navdušenje je z vami delila Julija Somrak.
Komentarji
komentiraj >>