OFF NAPOVEDNIK

Pozdravljene poslušalke. Ok, in poslušalci. Danes preko naših valov potujemo na dve območji. Destinacija številka ena: prostor, kamor bodo čez dobre tri mesece drli predvsem pripadniki bolj kosmate polovice človeške populacije, in tam oboževali predvsem preznojene testosteronske pripadnike človeštva. Destinacija številka dve: država, ki je še do pred dobrim letom živela v izjemnem izobilju, h kateremu so skozi zgodovino prispevali tudi bradati osvajalci z rogovi na čeladah, sedaj pa je na robu finančnega propada.

Torej danes se nahajamo v dveh državah, ki ležita skorajda na dveh polih, vendar tokrat dobesedno in ne metaforično. Južnoafriška republika in Islandija, vsaka na svoji strani zemeljske poloble, imata poleg ekstremne geografske lege – vsaj iz našega gledišča – vsaj eno stvar, ki ju druži in h kateri moški ne morejo prispevati toliko, kot bi si želeli. Obe državi namreč prednjačita po številu poslank v njunih parlamentih. V gostiteljici žogobrcnega prvenstva imajo tako 43,5 odstotka žensk v parlamentu, na otoku gejzirov pa 42,9 odstotka. V Sloveniji se lahko trudimo in poskušamo premakniti naših 14,4 odstotka poslank v parlamentu malce višje, vendar se nam zdi, glede na opažanja o delovanju naših poslancev, da bomo še kar nekaj časa na spodnjem polu te lestvice.

Vi pa berete OFF program Radia Študentke!

OFF PROGRAM

V Nigeriji je bilo minuli konec tedna v sektaškem nasilju ubitih več kot petsto ljudi. V osrednjem delu Nigerije naj bi namreč muslimanski nomadi napadli tamkajšnje večinoma katoliško prebivalstvo. Samo v treh vaseh je bilo ubitih petsto ljudi, v kraju Dogo Nahawa, pa so bile žrtve ubite celo z mačetami. Območje je nato obkolila vojska in ga zavarovala razmere pa naj bi bile trenutno mirne. Pokol je bil sicer izveden v bližini mesta Jos, kjer so že pred nekaj meseci potekali spopadi med verskimi skupinami, ki so zahtevali več sto človeških žrtev.

V BritOFF-u smo že poročali o predlogu novega indijskega zakona, ki za ženske predvideva najmanj tretjinsko udeležbo v tamkajšnjem parlamentu. Poskusi sprejetja takšnega zakona so potekali zadnjih štirinajst let, a so zaradi nasprotovanja različnih strank vedno propadli. Tudi današnja predstavitev v zgornjem domu parlamenta je postregla z glasnim nasprotovanjem kritikov, katerim je celo dvakrat uspelo prekiniti zasedanje. Manjše socialistične stranke namreč menijo, da bi takšna splošna kvota pomenila manjšo zastopanost žensk iz muslimanske skupnosti ter žensk iz nižjih kast. Dve stranki sta zaradi predloga napovedali odtegnitev podpore vladajoči Kongresni stranki, kljub temu pa naj bi za njegovo potrditev obstajala zadostna večina. Sonia Gandhi, predsednica Kongresne stranke, meni, da bi sprejem zakona pomenil veliko darilo za indijske ženske.

Po včerajšnjih iraških parlamentarnih volitvah zaenkrat najbolje kaže iraškemu premieru Nuriju al Malikiju. Po neuradnih informacijah naj bi al Maliki in njegova šiitska in hkrati sekularna koalicija Pravna država vodila v šiitskih regijah, zasleduje jo Ijad Alavi in njegova lista Irakija, ki naj bi imela vodstvo predvsem v sunitskih območjih. Tretji najuspešnejši na volitvah naj bi bil Ahmed Čalabi, bivši namestnik premiera, ki se je v zadnjem času s svojim iraškim narodnim zavezništvom obrnil predvsem proti Iranu. Iraška volilna komisija je hkrati povedala, da zaenkrat ni na voljo nobenih pravih rezultatov volitev in da bo danes sporočila le uradno volilna udeležbo, ki se po ocenah giblje nekje med 60 in 68 odstotkov. Uradni rezultati volitev, ki so kljub poostrenim varnostnim razmeram, potekale v zelo krvavem okolju, bodo najverjetneje znani šele proti koncu meseca.

Zemlja se še kar trese. Tako so se davi stresla tla na vzhodu Turčije, in sicer z močjo šeste stopnje po Richterjevi lestvici. Po zadnjih podatkih naj bi umrlo vsaj 51 ljudi, okoli sto je ranjenih. Žarišče potresa v provinci Elazig, ki leži 550 kilometrov vzhodno od Ankare, je bilo v bližini vasi Basyurt. V tej in okoliških vseh naj bi bilo tudi največ žrtev potresa, ki je to območje stresel okoli pol petih zjutraj po lokalnem času.

Avstrijcem se na predsedniških volitvah, ki bodo petindvajsetega aprila, ponuja zanimiva izbira. Poleg dosedanjega predsednika, socialdemokrata Heinza Fischerja, je do tega trenutka svojo kandidaturo napovedala zgolj kandidatka svobodnjaške stranke Barbara Rosenkranz. Nemalo prahu je dotična gospa vzdignila v minulih dneh z izjavami o nepotrebnosti zakona, ki prepoveduje nacistične stranke in organizacije. Po njenem gre za nepotrebno omejitev, ki krši svobodo izražanja. Njena stališča do zakona iz leta 1947 so sprožila ogorčene odzive. Judovska skupnost je lik gospe Rosenkranz označila za sramoto Avstrije, še posebej, ker ima dolgo zgodovino protonacističnih stališč. Zaradi kritik se je nadobudna kandidatka na današnji tiskovni konferenci javno distancirala od nacistične ideologije, za večji vtis pa je izjavo še lastnoročno podpisala.

Srbska delegacija pod vodstvom ministra za notranje zadeve Ivice Dačića je prejšnji četrtek protestno odšla z mednarodne konference o varnosti meja na Zahodnem Balkanu, ki jo je v Tirani organizirala Albanija. Razlog je bil nastop kosovskega notranjega ministra Zenuna Pajazita, ko mu je besedo dal njegov albanski kolega Lulzim Baša. Kosovski minister Pajazit bi se moral po napovedih konference udeležiti šele v petek, vendar je prišel že v četrtek, kar je bilo dovolj za srbski protest. Do podobnih zapletov bo prišlo tudi na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju, ki jo Slovenija načrtuje za dvajseti marec, če se Kosovo ne bo predstavilo kot Kosovo-Unmik, torej pod oznako mednarodne misije na Kosovu. To kot pogoj za svojo udeležbo na konferenci zahteva Srbija, kosovski predsednik Fatmir Sejdiu pa na to ne pristaja.

Premier Pahor se je odpravil v Prištino, kjer naj bi se sešel s tamkajšnjim premierom Hašimom Tačijem. Tema obiska naj bi bila ravno prej omenjena konferenca na Brdu pri Kranju. Zaplet glede predstavitve Kosova se bo po napovedih zunanjega ministra Samuela Žbogarja reševal do zadnjega dne, zato ni želel govoriti o podrobnostih priprave konference. Ena od možnosti naj bi bila po poročanju časnika Delo tudi ta, da na konferenci ne bi bilo nobenih državnih simbolov, udeleženci pa bi bili predstavljeni zgolj z imeni in priimki, ne pa tudi s funkcijami.

Državni zbor nadaljuje februarsko razpravo o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki naj bi uredila problematiko izbrisanih. Vendar poslanci niso nič bližje usklajenemu mnenju. Tako na eni strani vse koalicijske stranke zagovarjajo popravo krivic vsem, ki so bili pred osemnajstimi leti nezakonito izbrisani. Na drugi strani pa vse opozicijske stranke nasprotujejo predlagani noveli, ker naj bi vodila v izplačevanje odškodnin, ki za njih nikakor niso sprejemljive.

V Knjižnici Otona Župančiča poteka otvoritvena mednarodna konferenca, ki predstavlja uvod v teden EAPN – evropske mreže za boj proti revščini. Konferenco organizira Zavod za reševanje problematike na področju revščine in socialne izključenosti, mi pa smo o gostih današnje konference govorili s predstavnikom Zavoda RISI, Ivanom Cencljem:



Evropska mreža za boj proti revščini naj bi videla rešitev za zmanjšanje le-te v tako imenovanem socialnem podjetništvu, ki bi zaposlovalo socialno ogrožene državljane. K izboljšanju življenjskih razmer ljudi, ki živijo v revščini, naj bi prispevale tudi socialne trgovine. Ker je poskus uvedbe teh trgovin v Sloveniji pred kratkim že spodletel, smo Cenclja vprašali, kaj bi sedaj lahko bilo drugače:



V Strasbourgu se je začelo marčno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Poslanci bodo pozornost namenili grški dolžniški krizi, glasovali bodo o resoluciji glede izvajanja priporočil Goldstonovega poročila, zavzeli pa se bodo tudi za večje pristojnosti parlamenta pri imenovanju posebnih predstavnikov Evropske unije. Jutri bo potekala razprava o vlaganjih v razvoj nizkoogljičnih tehnologij, za kar bi bilo po mnenju nekaterih poslancev potrebno nameniti dodatna sredstva.

Glede učinkovite porabe denarja namenjenega Romom je poslansko vprašanje postavila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov. Prepričani so namreč, da imajo evropska sredstva le omejen vpliv na socialni in ekonomski položaj Romov. Za konec naj še omenimo, da bo parlament tudi uradno obveščen o užalitvi predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya s strani britanskega poslanca Nigela Faragea. Ta je, kot je znano, Van Rompuya povsem neutemeljeno primerjal z bančnimi uslužbenci, zaradi česar se je slednjim tudi opravičil.

Ob osmem marcu se Evropski parlament osredotoča na preprečevanje nasilja nad ženskami. Vsi tisti, ki ne morete shajati brez Facebooka, lahko četrt čez peto popoldansko uro sodelujete v spletnem klepetu s švedsko poslanko Evo-Britt Svensson o tem, kako preprečiti tovrstno nasilje in kako pomagati žrtvam. Ker Eva-Britt iz lastnih izkušenj ve, kaj pomeni biti žrtev, se zagotovo obeta zanimiva diskusija.

Zeleni Alpe Jadran so v Rimu predstavnikom Zelenih v Evropskem parlamentu predali resolucijo, v kateri opozarjajo na potrebne ukrepe in odklonilno stališče do gensko spremenjenih organizmov. O sami resoluciji smo se pogovarjali z predstavnikom Zelenih Alpe Jadran, Vladom Čušem:



OFF Program so pripravili Matej P, Tadej in Boris.