* Zadnja leta se o bendih novega britanskega jazza ni kaj dosti slišalo, niti pisalo se ni veliko, vse dokler ni leta 2008 kot strela z jasnega udaril prvenec bristolskega kvarteta Get the Blessing All Is Yes, ki je takoj požel nagrado radia BBC za najboljši jazzovski album leta v Veliki Britaniji. To je bila gesta za vzpodbudo in nov zagon za bend, ki je že v rani mladosti zahajal v fen klub Ornetta Colemana v Bristolu in se kasneje uril na neštetih koncertih po vsem planetu, med drugim tudi v koncertni različici skupine Portishead.

Poprock vzorec Ornettovega kvarteta s postcherryjevsko trobento, trdna glasbena struktura, kjer se zdi vse na svojem mestu, privlačno ambientalno, a tudi napeto ozračje in redki, a nadvse siloviti solistični vložki, vedno v funkciji dramaturgije komadov, to so le nekateri atributi, s katerimi je četverica nadgradila prvenec in ga z naslovom Bugs in Amber poslala v orbito lanskega maja. Od tu dalje ponovno lahko govorimo o močni injekciji, ki je prebudila zaspano triphovsko mesto in ga spet, tokrat v udarnejši različici, postavila na svetovni glasbeni zemljevid.

Bugs In Amber je album, o katerem še ni bilo zaslediti slabe besede. Ravno nasprotno. Pospremljen je s precejšnjim navdušenjem, saj je prepihal otoško jazz sceno, bend pa se je v rekordno hitrem času postavil ob bok najboljšim Skandinavcem, ki jih tu omenjamo, ker delujejo v podobnem ustvarjalnem miljeju, tistem, ki nima strahospoštovanja pred nobeno tradicijo in hipokrizijskimi glasbenimi pravili. Ustvarja v lastnem glasbenem svetu, kjer je glavno pravilo „igraj karseda dobro in vedno porabi vso energijo, ki jo imaš na razpolago". To fantje v bendu Get The Blessing počnejo skozi ves album, ki ima tudi privlačno lp dolžino dobrih 40 minut, pa še komadi so pravzaprav razporejeni tako, kot da bi morali po petem komadu CD obrniti na drugo stran. Pa še to: album vsebuje vsaj tri, če ne kar štiri potencialne radijske hite, ki jih v takšni obliki in vsebini nismo slišali že dolgo časa, vsekakor predolgo.

Nocoj vas bodo razveseljevali elektronsko, julija pa tudi v živo v Ljubljani: Jim Barr na basu in kitari, Clive Deamer na bobnih, Pete Judge na trobenti in Jake McMurchie na saksofonih. Še komadi: 1 - Music Style Product, 2- The Word For Moonlight is Moonlight , sicer posvečen Mulatuju Astatkeju, 3 - prvi vrhunec albuma v ambientalnem hard core hitu The Unnameable, 4 - naslovni Bugs in Amber, 5 - Tarp, 6 - plesni jazz hit Einstein Action Figure, 7 - naslov, ki pove vse: The Speed of the Dark, 8 - So it Goes, ki se zlije v izjemni Yes I Said Yes I Will Yes. Tu bi lahko tudi končali, a sledi še 10 - Trapdoor in ravno s tem zaključkom fantje vzpostavijo distanco do prej slišanega. Brez evforije, a s presneto dobro muziko. This is The Blessing.

pripravil Bogdan Benigar