OFF NAPOVEDNIK

Naslednja zgodba bo zagotovo všeč marsikomu. Najverjetneje psihoanalitikom, tistim, ki stalno jadikujejo nad moralnim propadom zahodnjaške civilizacije, pa tudi zapriseženim nergavcem nad vsem, kar prihaja iz Združenih držav Amerike in od tamkajšnjih prebivalcev.

Dvainštiridesetletna Donna Simpson, ki trenutno tehta borih dvesto sedemdeset kilogramov, se je odločila postati najtežja ženska na svetu. V dveh letih tako načrtuje doseči maso štiristo petdeset kilogramov, kar računa, da ji bo uspelo ob zaužitju dvanajst tisoč kalorij dnevno. Simpsonova je prepričana, da je zdrava kot riba, čeprav se po nakupih odpravi s posebnim vozilom, na jetra pa ji gre tudi, da neprestano po nepotrebnem zgublja kalorije, ko teka za svojo hčerko. Resnicoljubno dodaja, da več kot sedem metrov hoje tako ali tako ne znese naenkrat. Pri življenjskem cilju jo podpira njen fant, ki - čeprav tehta zgolj za dober žakelj cementa - obožuje malce močnejše ženske. Donna ga je spoznala v klepetalnici fetišistov. Za svoje hranjenje potrebuje približno petsto petdeset evrov tedensko, kar zasluži s spletno stranjo, na kateri jo lahko drugi fetišisti občudujejo med hranjenjem. Težave oziroma privilegij s preveliko težo je imela vse od otroštva, saj jim je zaščitniška mama svojo ljubezen izkazovala s priboljški in veliko mastne hrane.

Berete ob tej novici začetniško zardevajoči, podhranjeni OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Iz urada izraelskega predsednika so sporočili, da je ameriški odposlanec za bližnji vzhod George Mitchell odložil današnji obisk v regiji. Izraelski zunanji minister in zapriseženi šovinist Avigdor Liberman meni, da bo najhujša kriza v sicer tradicionalno dobrih ameriško–izraelskih odnosih kmalu presežena. Vseeno pa je jasno, da je do preložitve obiska prišlo v protest proti širjenju judovskih naselbin na zasedenih palestinskih območjih. Kot je znano, je izraelska vlada kljub moratoriju na širitve, ki je bil eden izmed pogojev za nadaljevanje mirovnih pogajanj, dala dovoljenje za gradnjo tisoč šeststo novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu.

Proti širitvi naselbine in ponovnemu odprtju ene izmed tamkajšnjih sinagog so danes protestirali tudi Palestinci. Na njihovo obmetavanje s kamni in zažiganje gum je policija odgovorila z gumijastimi naboji in dimnimi granatami, zato je bilo več Palestincev ranjenih, približno petnajst pa jih je bilo aretiranih.

Nadaljujejo se ugibanja o usodi kitajskega aktivista in oporečnika Gaoja Zhishenga, ki je izginil pred več kot letom dni. Ob robu srečanja s svojim britanskim kolegom je kitajski zunanji minister Yang Jiechi sporočil, da je bil Gao zaradi subverzivnega delovanja obsojen na zaporno kazen, zanikal pa je, da bi bil tudi mučen. Ugibanja pa s tem pojasnilom niso končana, saj je bil Gao na tri leta ječe obsojen že leta 2006 in zatorej ni jasno, ali so bile proti njemu sprožene nove obtožbe. Za večjo zmedo so poskrbele še različne izjave ostalih kitajskih uradnih virov.

Pred šrilanškim vojaškim sodiščem se je pojavil Sarath Fonseka, nekdanji poveljnik vojske. Proces, na katerem ga obtožujejo vmešavanja v politiko v vojaški uniformi, je bil takoj po prvi obravnavi preložen na šesti april, zgolj dva dni pred parlamentarnimi volitvami, na katerih kani kandidirati tudi Fonseka sam. Obtožb pa s tem še ni konec. Na drugem procesu se bo jutri moral zagovarjati glede domnevnih nepravilnosti pri vojaških nabavah, iz trenutnih oblastniških vrst pa letijo tudi obtožbe, da je načrtoval vojaški udar in atentat na sedanjega predsednika ter tekmeca na januarskih predsedniških volitvah, Mahindo Rajapakso. Fonseka zanika vse obtožbe in trdi, da se mu skuša zgolj preprečiti sodelovanje na volitvah. Tekmeci se ga bojijo predvsem zaradi njegovih zaslug pri zmagi nad uporniškimi Tamilskimi tigri.

Britanski premier in predsednik laburistov Gordon Brown se je odločil, da v primeru poraza na prihajajočih parlamentarnih volitvah ne bo sledil zgledu svojih predhodnikov iz obeh političnih taborov, ki so v takšnem primeru od leta 1979 vedno odstopili s čela stranke. Prepričan je namreč, da mora končati svoje delo v trenutni finančni krizi, kar naj bi dolgoval tudi svojim sodržavljanom. Po javnomnenjskih anketah se razlika med laburisti in konservativci zmanjšuje, zato se utegne zgoditi, da bo po volitvah jeziček na tehtnici tretja najmočnejša stranka – liberalni demokrati.

Domačim politikom se je v vlogi žrtve prisluškovanj pridružil italijanski premier Silvio Berlusconi. Z njimi mu je tožilstvo prišlo na sled, sedaj pa je premier postal predmet še ene preiskave. Tokrat mu očitajo poskuse za preprečitev predvajanja politične pogovorne oddaje AnnoZero na tretjem kanalu italijanske javne televizije, ki je znana po kritičnem odnosu do Berlusconija. Tožilstvo je sprožilo preiskavo tako proti premierju kot proti vodji italijanske komisije za radiodifuzijo Giancarlu Innocenziju in uredniku informativnega programa na prvem programu javne televizije Augustu Minzoliniju. Berlusconi naj bi bil zasačen, ko je večkrat oba omenjena človeka pozival, naj poskrbita za ukinitev pogovorne oddaje. Berlusconiju se je sicer prisluškovalo zaradi afere, povezane z oderuškimi obrestmi in poneverbami kreditnih kartic.

Inkriminirani predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na predsednika Državnega zbora, Pavla Gantarja, naslovil zahtevo po protislušnem pregledu strankinih prostorov v parlamentu. Čeprav noče postreči s podrobnimi podatki, kdo naj bi jim namestil prisluškovalne naprave, pa je po stari navadi mimogrede navrgel neko ime. Policijska sodelavka naj bi bila tako kar podsekretarka njihove poslanske skupine Lara Mikuž, sicer hčerka podjetnika Marjana Mikuža, ki ga je po navedbah policije izsiljeval poslanec Srečko Prijatelj.

Glede Prijatelja je danes parlamentarna mandatno-volilna komisija sklenila, da Državnemu zboru predlaga, da ta poslancu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje ter prometa z orožjem ne prizna imunitete. Dušana Kumerja, predsednika komisije, smo vprašali, ali je šlo zgolj za tehnično odločitev, ali pa so člani komisije tudi vsebinsko pretresli obtožbe na Prijateljev račun:



Iz pripora je Srečko Prijatelj v telefonskem intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo že poudaril, da ne namerava vrniti mandata.

Parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije skorajda soglasno predlaga spremembo zakona, po katerem bi bile seje odbora v prihodnje odprte za javnost. Obravnavane zadeve se namreč dotikajo življenja vseh državljanov, a kljub temu ti ne morejo spremljati delo odbora. Vseeno odbor predlaga, da se v primeru, ko bi bilo treba zavarovati pogajalska izhodišča Slovenije, obravnavano gradivo označi s stopnjo zaupnosti. Odbor se sicer običajno sestaja enkrat tedensko in potrjuje stališča, ki jih v Svetu Evropske unije zastopajo vladni predstavniki.

Mimo je mesec, v katerem je potekala javna razprava o predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. V sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom in zavodom za zdravstveno zavarovanje ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlagane spremembe se dotikajo nekaj deset tisoč uporabnikov storitev, kot so invalidi in starejši, pomembno pa določajo tudi pogoje poslovanja za več kot sto izvajalcev storitev. O stališčih do predlaganega zakona smo se pogovarjali z Borisom Koprivnikarjem, predsednikom upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Čeprav je glede na predhodne izkušnje iz leta 2006 skeptičen do upoštevanja njihovih pripomb s strani predlagatelja zakona, pa vseeno upa, da se bo njihovim zadržkom prisluhnilo:



Milan Cvikl, ki je kandidiral za člana Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, je bil upravičeno samozavesten pred današnjim zaslišanjem pred parlamentarnim odborom za proračunski nadzor v Bruslju. Odbor je po zaslišanju na glasovanju z veliko večino potrdil Cvikla za člana sodišča, in sicer z enaindvajsetimi glasovi za, enim proti in dvema vzdržanima. Odbor je glasoval o sedmih novih in treh ponovnih kandidaturah.