Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
petek, 29.8.2003 (3466 bralcev)
Petek, 29. 8. 2003
cigor



... kdo bo jedel jadranske orade? ...
... avgusta negativna inflacija ...
... v Skopju je ponoči malce zabobnelo ...
... Iran ima uran, Pjongjang pa ne elektrike in ne bencina ...

OFF NAPOVEDNIK

Atlanta, Georgia. 300 zanesencev se je s sklenjenimi a kmalu verjetno tudi vklenjenimi rokami sprehodilo po predmestju Atlante, kjer je odraščal King. Tukaj v mislih nimamo kakšnega simbolnega poveličevanja. Martin Luther King je namreč natanko pred 40-imi leti nagovoril četrt milijona, stavimo, da pretežno črnskega občinstva. »Nigger no more!«, se je glasila poanta govora, ki je prišel vse tja do zgodovinskih analov. Luthrove blodnje o koncu segregacije in izginotju prepada med belo in ostalimi barvami kože se v tem trenutku ne zdi posebej realna podmena.

Nazorno stanje demokracije v ZDA, kakor jo poznajo danes, pomaga osvetliti povedano: največja neenakost
med prebivalci, brezobzirno onesnaževanje in zastrupljanje okolja, proizvajanje gensko spremenjene hrane, ustanavljanje ad hoc sodišč, itn. ZDA vsak dan bolj očitno zatirajo lastne državljane, ki taki"demokraciji" nasprotujejo. Mirovni aktivisti akcije Živi ščit ter nevladne in humanitarne organizacije iz ZDA, ki so sodelovali v gibanju proti vojni v Iraku in še danes pomagajo pri blažitvi vojnih razmer v Iraku, so bili proglašeni za teroriste, kolaboratorje iraškega diktatorskega režima, obsojeni na denarne in zaporne kazeni (10.000 - 20.000 ameriških dolarjev oz. 12 let zapora).

Vsled takih nestrpnosti je včeraj odjeknilo tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. Kaj se je tam dogajalo, je povedala aktivistka Marta.

Za slovenske razmere se je kljub temu da dogodek ni bil napovedan zbral kar dostojno zastopan živelj, ki svojih predstav o svobodi ne deli z washingtonskimi jastrebi. Zato so Mirovni aktivisti Slovenije in Evrope, združeni pod imenom Balkan Sobranje - No War Mission, posegli po eni temeljnih človekovih svoboščin – svobodi govora.

OFF PROGRAM

Pripravljeni na še en šok? Naša draga domovina se srečuje z monetarnimi kazalci, pred katerimi že dobro desetletje trepeta Japonska, zunanjim dolgom, ki bo kmalu primerljiv s češkim, obremenjenim javnim sektorjem in šepajočo socialo ter še čim. Vse je enkrat prvič, pravijo. In še kako res je, da se Slovenci preredko soočamo z negativno rastjo cen. Slovenija namreč že dolga leta spada med top 3 države evroobmočja, vsaj kar se tiče ravni letne inflacije. Čeprav je na letni ravni nižja za pol odstotne točke, še vedno lebdimo visoko med oblaki z nezavidljivimi 5.5 odstotka.

V makedonski prestolnici se v tem trenutku ubadajo z resnejšimi zadevami. Sinoči so v Skopju odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah notranjega ministrstva so neznanci vrgli eno bombo v poslopje vlade, eno v poslopje sodišča, tretjo pa na vojašnico Ilinden. Ministrstvo je po podobnem nedavnem incidentu pri karavli Gošince 25-ega avgusta poostrilo varnostne ukrepe v vojašnicah. Čeprav še ni bilo potrjeno niti to, da gre pri vseh treh eksplozijah za istega napadalca, pa je za nekaj dosedanjih podobnih incidentov v Makedoniji in na jugu Srbije odgovornost že prevzela Albanska ljudska armada - ANA.

Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čovič je v četrtek zatrdil, da se bo država na svojem jugu soočila "z nevarnimi napadi albanskih teroristov, ki pripravljajo nekaj zelo nevarnega, hudega in krvoločnega". Čovič, ki je tudi voditelj državnega koordinacijskega centra, je nekajkrat omenil, da ni skorajda nobene razlike med ilegalno organizacijo ANA in Kosovskim zaščitnim korpusom. Znane so obtožbe Srbije in Črne gore, ki letijo na račun nesposobnih predstavnikov mirovnih misij Združenih narodov, ki niso sposobni stabilizirati situacije v Vojvodini, kjer prav tako prebiva večinsko albansko prebivalstvo.
Čeprav smo brez podatkov o njegovi etnični pripadnosti, pa je toliko bolj gotovo, da je nekdanji ruski medijski magnat Vladimir Gusinski državljan tako Rusije kakor tudi Izraela. In prav iz slednjega je priletel v grško prestolnico, kjer so ga grške oblasti tudi aretirale. Izpuščen bo še danes, proti plačilu varščine v višini zanj prav bednih 100.000 evrov. Gusinskemu, ki je v Rusiji obtožen poneverbe več sto milijonov evrov od državnih posojil, so prav tako prepovedali izhod iz Grčije. V začetku prihodnjega tedna bo nov prizivni svet odločil, ali bodo Gusinskega izročili Rusiji ali ne. Grška vlada sicer še ni prejela uradne zahteve Rusije za izročitev Gusinskega. Rusko tožilstvo pa je sporočilo, da pripravlja zahtevo za njegovo izročitev.

Evropska komisija teži k vzpostavitvi ribiških zaščitnih con, obenem pa izključuje razpravo o konceptu izključnih ekonomskih con, saj ta presega področje izvajanja skupne ribiške politike, je poudaril evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo Franz Fischler v pismu, ki ga je v četrtek poslal zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francu Butu, ki sta pred dobrim tednom poslala pismo v Bruselj, moledujoč za uradno mnenje.

Fischler je v pismu poudaril, da je Evropska komisija v okviru reforme skupne ribiške politike oblikovala akcijski načrt za ohranitev in trajnostno izkoriščanje ribiških virov v Sredozemlju, pri čemer se eden izmed ukrepov omenjenega načrta nanaša tudi na usklajen pristop glede jurisdikcije nad vodami. V ta namen je svet podprl organizacijo konference o ribištvu v Sredozemlju, ki bo v organizaciji italijanskega predsedstva EU in Evropske komisije potekala 25. in 26. novembra v Benetkah. Priprave na konferenco jasno kažejo, da EU izključuje kakršenkoli enostranski ukrep na tem področju, čeprav so mnogi prepričani o drugem.

Tako je za petkovo izdajo zagrebškega tednika Globus predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič ocenil, da ima Hrvaška povsem proste roke, da na podlagi Konvencije o mednarodnem pomorskem pravu razglasi svojo ekonomsko cono. Kot je poudaril, podpis sporazuma o meji s Slovenijo z razglasitvijo ekonomskle cone nima nikakršne zveze, ne pravnoformalne ne kakršnekoli druge. Podobnega mnenja so tudi nekateri pravni strokovnjaki hamburškega sodišča za pomorsko pravo. Kljub temu pa se Sloveniji očitno nasmiha sreča, saj konflikt dobiva politične konotacije. Jelko Kacin, predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta, je napovedal, da je Slovenija pripravljena poseči po diplomatskih ukrepih in Hrvaški onemogočiti njene zunanjepolitične prioritete. Luthrov “I had a dream” bi Račanu znal splavati po jadranski vodi, kamor bi mu po tem scenariju verjetno sledil tudi sam.

Ja, pa Iran je priznal, da ima nekaj urana in mednarodna skupnost ima spet razlog, da malo potrepeta, Javier Solana pa, da se spet malo postavi pod soj žarometov in zažuga. Morda zadnjič, saj se njegov potencialni naslednik, ki si ga želijo od Beograda pa vse tja do Kanala, vse pogosteje oglaša. Fischer je namreč izrazil namero o oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, če bo treba tudi brez sodelovanja negodujočih Britancev. Medtem bo Solana skušal Teheran prepričati v podpis dodatnega protokola k pogodbi o jedrskem neoboroževanju, ki bi dovolil tudi nenapovedane obiske inšpektorjev Agencije za jedrsko energijo.

Vse pohvale pa gredo aktivnemu Kimu Džong Ilu, ki pogumno zahteva kar dosti. In na podobno vehementen način, kot si ga v teh časih privoščijo le bušiji. Severna Koreja bo odstopila od svojega jedrskega programa v zameno za preklic embarga na izvoz surove nafte v Severno Korejo, okrepjeno humanitarno pomoč in bilateralni sporazum o nenapadanju z ZDA. Kar tako naprej, Kimi!



Komentarji
komentiraj >>