Drage poslušalke in poslušalci, drage ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v novi Temni zvezdi. Tokrat bomo naš filmski teleskop usmerjali v podrobnejšo predstavitev prihajajočega »12. Festivala dokumentarnega filma«, zaustavili pa ga bomo tudi na galaksiji, ki sliši na ime »Ingmar Bergman«. Več o vsem v nadaljevanju našega druženja.

Dandanes je dokumentarni film izjemno priljubljen. Razloge za to je nedvomno potrebno iskati v nekaterih okoliščinah, kot so na primer način njegove distribucije, tehnološki premiki, ki med drugim vključujejo snemanje filmov v cenejših formatih, konec koncev pa tudi vzpon igranega dokumentarca v devetdesetih letih minulega stoletja.

Pravzaprav se zdi, da dokumentaristična filmska forma v današnji korporativno medijsko konstruirani realnosti često zavzema vlogo edinega pričevalca pozabljenih, spregledanih, kritičnih glasov.

Kar seveda še ne pomeni, da lahko omenjeno pozicijo nekritično sprejemamo. Pričujoči filmski žanr namreč odpira kar nekaj temeljnih problemov filmske, konec koncev pa tudi družbeno-kritične teorije, pri čemer imamo v mislih zlasti načine reprezentacije ter etično razsežnost, ki se v zvezi s tem odpira. Več o tej problematiki pa v eni od naslednjih Temnih zvezd.

Letošnji »Festival dokumentarnega filma« tako še naprej ostaja zvest lanski vpeljavi tekmovalnega sklopa na temo človekovih pravic, ki je letos še posebej osredinjena na vprašanje odnosa človekove pravice/okolje. Pričujoča vsebinska orientacija je ne nazadnje tudi v skladu s fokusom organizacije »Amnesty International Slovenije«, ki tudi poklanja edino nagrado na festivalu. Več o tekmovalni sekciji in njenem programskem fokusu pa Simon Popek, programski direktor festivala:



Kakšen pa je odnos med letošnjim in lanskim festivalom - v smislu programskih smernic ter same lokacije:



To je bilo torej Popkovo pojasnilo programske kontinuitete letošnjega »Festivala dokumentarnega filma«. Katere filme pa si gledalci lahko še obetamo, začenši s sekcijo »Miti in ikone«?



Preden zaključimo z letošnjim filmskim Popkovim favoritom, naj še dodamo, da smo Borisa Mitića že predstavili v eni od prejšnjih Temnih zvezd; intervju z njim je dosegljiv tudi na radijski spletni strani. Z Mitićem se je za vas pogovarjal Andrej Tomažin. No, in na katerega dokumentarnega konja letos stavi Simon Popek:



Ob tem naj le še opozorimo, da gre za dokumentarni film, ki so ga organizatorji umestili v sekcijo "Intimni portreti". Poleg že omenjenega spremljevalnega programa, znotraj katerega se bodo zvrstili »Media seminar: Razvoj in produkcija dokumentarnih filmov v Evropi« - vodila ga bosta Stefano Tealdi in Leena Pasanen -, okrogla miza slovenskega »Amnestyja« na temo »Okolje, človekove pravice in odgovornost podjetij« ter obisk najrazličnejših gostov, je vsekakor potrebno izpostaviti še letošnjo, doslej največjo retrospektivo bosansko-hercegovskih dokumentarcev.

Slednja bo zajemala več kot 20 avtorjev in 44 različnih naslovov, razdeljena pa bo na naslednje sklope: »Spreminjanja«, »Jeklena polja«, »Luči v mestu«, »Samote« in »Bližina (smrti)«. Kako je sploh prišlo do pričujoče retrospektive in kakšne težave je imel pri pripravi le-te, njen selektor, Miran Zupanič?



Ob tem naj še dodamo, da retrospektivo označuje tako rekoč linearno razumevanje zgodovine heterogene bosansko-hercegovske družbe, podpisane z različnimi tipi družbenih vezi ter z nekaterimi najbolj tragičnimi zgodovinsko-političnimi dogajanji.

S to zadnjo mislijo smo tudi zaključili prvi del oddaje, ki se pravzaprav nežno izliva v drugi sklop današnje Temne zvezde. V filmski zgodovini je namreč prav posebno vlogo odigral t. i. potopisni film – v Franciji so ga naslovili z besedo »documentaire«, ki je po Vrdlovcu nadomestil laterno magico (laterno magiko). Slednjo so popotniki uporabljali za prezentacije na svojih potopisnih predavanjih. Kakšna je njena povezava z Bergmanom?

Ne le, da je bil Bergman eden od velikih filmskih popotnikov, nedavno so pri Modrijanu izdali tudi njegovo avtobiografijo z naslovom »Laterna magica«. Prispevek o omenjeni knjigi v navezavi na okroglo mizo, ki so jo ob tej priložnosti organizirali v Kinodvoru, je za vas pripravil Andrej Tomažin.

---

Že pred več kot tednom dni, natančneje 9. marca, so se ob izdaji nove avtobiografije Ingmarja Bergmana »Laterna Magica« zbrali Darko Štrajn, Zdenko Vrdlovec in moderatorka Mateja Valentinčič. Knjiga »Laterna Magica« je bila v švedskem originalu spisana že leta 1987, pri založbi Modrijan je letos dobila slovenski prevod. Pogovor v kavarni Kinodvora se je sukal okoli različnih zanimivosti, povezanih z Bergmanom, zato smo za današnjo Temno zvezdo izbrali le najzanimivejše.

Ingmar Bergman je eden od bolj znanih in seveda bolj preučevanih režiserjev 2. polovice 20. stoletja, obenem pa se ob njem – seveda – krešejo tudi mnenja različnih filmskih kritikov. O Bergmanu in hermenevtičnem horizontu je spregovoril Darko Štrajn:



Obenem je Bergmanovo razmerje med teorijo in prakso globoko na strani prakse. Več pa Darko Štrajn in Zdenko Vrdlovec:





Knjiga »Laterna Magica« je izredno direktna avtobiografija. V njej je največ govora o Bergmanovem otroštvu in o vzniku umetnika v njem, ki je kasneje psoval igralce, imel razmerja z Zdenko Vrdlovec:




In še o Bergmanovi izkušnji nacizma:




O vprašanju nacizma govori v knjigi tudi Ingmar sam:




Za konec še povezava med avtobiografijo »Laterna Magica« in Bergmanovimi filmi. Ali lahko to knjigo beremo kot ključ do njegovih filmov ali ne? Darko Štrajn pravi, da je knjiga izredno zanimiva, a za razumevanje filmov morda ne preveč pomembna. Kaj pa o tem pravi Zdenko Vrdlovec?




---

To je bila današnja Temna zvezda. Hvala, ker ste bili z nami, in vljudno vabljeni, da se nam vnovič pridružite čez 14 dni, ko bo za radijsko občestvo Saška Goropevšek raziskovala tematiko »Filmskega centra«.

---

In še nekaj novičk:

- Pred časom smo v eni od oddaj že omenili »Film'šteko«. 25.3.2010 ste tako vabljeni, da si ob 19h v »Kiberpipi«, prav v okviru »Film'šteke«, ogledate sklop kratkih filmov naslednjih avtorjev: Petra Bizjaka, Matevža Jermana, Mateja Bandlja (»Krasni novi val«) ter filma »Raje ne bi«, pod katerega se je podpisalo več avtorjev.

- »Filmski festival 600« vabi avtorje kratkih filmov, da prijavijo svoja dela do 20.4.2010. Več informacij tukaj.

- Režiserka Maja Weiss bo v naslednjih dneh za svoji novi projekt »Kam je izginil delavski razred« - v njem se bo ukvarjala s položajem delavstva v širšem kontekstu zgodovine, sociologije, politike in antropologije - na posameznih lokacijah izvajala več avdicij, ideja katerih je čim več ljudi povabiti k sodelovanju pri danem celovečernem projektu. Izbrane zgodbe prijavljenih, ki jim je »izjemno stanje« vzelo delovna mesta, bo avtorica ob njihovem soglasju vpletla v film, v katerem bodo sicer nastopili različni predstavniki civilne družbe. Za več informacij pišite na email.

- In še vabila s prijavami vaših del na tuje festivale:
tukaj, tukaj, tukaj

.