Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KVAZI INTERVJUJEV (2550 bralcev)
Ponedeljek, 22. 3. 2010
Nejc M.



...predstavniški dom v Združenih državah Amerike potrdil predlog zdravstvene reforme...
...hud poraz vladajoče Unije za ljudsko gibanje v drugem krogu regionalnih volitev v Franciji...
...Dorjan Marušič sprejel kandidaturo za ministra za zdravje...
...predstavitev knjige Tanje Petrovič Dolga pot domov...



OFF NAPOVEDNIK

Da se v totalni medijski prenasičenosti in v vsesplošnem iskanju ekskluzivnosti, meja med aktivnim dogodkom, ki narekuje medijsko poročanje, in pasivnimi mediji, ki zgolj spremljajo, kar se dogodi, vse bolj briše, je medijskim potrošnikom že povsem jasno. Tako kot dogodki narekujejo medijske vsebine, tudi mediji aktivno producirajo družbeno dogajanje.

Pomanjkanje zanje zanimivega stvarnega dogajanja h kreativnosti sili zlasti medije lahkotnejše vsebine. Po receptu, če dogodka ni, si ga izmisli, tako imenovana žuta štampa ustvarja škandale, ekscese in podobne bučke, ki bojda poleg njih, zanimajo tudi javnost.

Še korak dlje so šli pri nemški opravljivi reviji Neon. Od leta 2004 dalje so, očitno v pomanjkanju kontaktov, idej in sposobnosti, objavljali kar izmišljene intervjuje s svetovnimi kvazi zvezniki. Kupci revije so tako lahko brali intervjuje z Beyonce, Christino Aguilero in Snoop Dogom, ne da bi ti nanje v resnici sploh odgovarjali.

Fiktivnost ekskluzivnih intervjujev revije Neon je bila razkrinkana januarja letos, ko so predstavniki pevke Beyonce podvomili v avtentičnost intervjuja z njo. V vodstvu revije so odgovornost prenesli na novinarja Inga Moceka, ki naj bi intervju z Beyonce opravljal, ta pa ni znal potrditi nekaterih svojih navedb. Moral je oditi, domišljijska revija Neon pa se je bralcem zgolj opravičila.

Vi pa berete pristen OFF Program Radia Študent, brez fiktivnih izjav in medijsko konstruiranih dogodkov.


OFF PODLAGA

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z dvesto devetnajstimi glasovi ZA podprl senatni predlog reforme zdravstvenega sistema Združenih držav Amerike. Zoper predlog je, poleg vseh republikanskih kongresnikov, glasovalo tudi štiriintrideset demokratov. Brez zadržkov pa sprememb zdravstvenega sistema niso podprli niti ostali demokrati v kongresu. Svoj glas ZA so pogojevali s tem, da bo senat sprejel nekatere spremembe s posebnim postopkom tako imenovane pomiritve, za katero demokrati v zgornjem domu potrebujejo le navadno večino glasov.

Predsednica predstavniškega doma demokratka Nancy Pelosi je sprejetje predloga reforme, ki prinaša zdravstveno zavarovanje za dodatnih dvaintrideset milijonov Američanom, označila za zgodovinski dogodek, ko zdravstvo v Združenih državah postaja pravica in ne več privilegij. Zdravstvena reforma v Združenih državah je s tem praktično potrjena, v prihodnjih dneh jo čaka le še podpis predsednika Baracka Obame.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton bo nagovorila vplivno ameriško proizraelsko lobistično združenje Aipac, vsebina pa je bila že objavljena vnaprej. Clintonova bo skušala omiliti kritike na račun Obamove administracije, ki je po mnenju Izraela preveč ostro napadla uradni Tel Aviv zaradi nezakonite gradnje judovskih naselbin v vzhodnem Jeruzalemu. Tako bo poudarila zavezanost Združenih držav k varnosti Izraela, dodala pa bo, da bo moral tudi Izrael sprejeti nekatere težke, a nujne odločitve, če hoče doseči mir s Palestinci. Clintonova seveda ne dodaja, da takšna želja ne obstaja niti na ameriški, kaj šele na izraelski strani, čeprav trdi, da status quo ne ustreza nobenemu. Ustreza predvsem Izraelu, ki brezizhodno situacijo izkorišča za protipravno zasedanje palestinskih ozemelj, v prvi vrsti s širitvijo judovskih naselbin. Tel Aviv je že napovedal, da širitve naselbin ne bo končal.

Druga največja militaristična skupina v Afganistanu, Hezb-e-Islami, se je napotila v Kabul na srečanje s predstavniki afganistanske vlade in začela pogovore o sklenitvi miru. Predstavniki skupine Hezb-e-Islami se na spravitvenih pogovorih v Kabulu želijo sestati tudi z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzaijem, kar pa afganistansko vlado spravlja v neprijeten položaj. Vodja skupine Hezb-e-Islami in nekdanji zunanji minister, Gulbuddin Hekmatjar, je namreč na seznamu iskanih oseb Združenih držav, njegovo srečanje z donedavnim političnim nasprotnikom Karzaijem pa bi bilo sploh prvo. Predstavniki upornikov bodo afganistanski vladi predvidoma predstavili mirovni načrt v petnajstih (15-ih) točkah, ki med drugim zahteva tudi določitev roka za umik zahodnih sil iz države. Hezb-e-Islami je sicer ena od treh uporniških skupin v Afganistanu in donedavni zaveznik talibov. Aktivni so predvsem v vzhodnem delu države.

Sodišče v Malaviju je odločilo, da se bo moral gejevski par, ki so ga oblasti aretirale v decembru, zagovarjati v sodnem procesu. Tiwonge Chimbalanga in Steven Monjeza bosta tako imela na voljo obrambo, s katero bosta skušala zavreči obtožnico, ki jo bremeni nedostojnosti. Proces naj bi se začel v aprilu, malavijski homoseksualni zakoni pa za tovrsten zločin zahtevajo do štirinajst let zapora. V podporo malavijskemu paru so se oglasile tudi številne organizacije za varstvo človekovih pravic.

Vladajoča stranka francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, Unija za ljudsko gibanje, je velika poraženka drugega kroga regionalnih volitev v Franciji. Unija za ljudsko gibanje je prejela vsega sedemintrideset odstotkov glasov, medtem ko je opozicijske socialiste skupaj z drugimi zavezniki na levici, podprlo šestinpetdeset odstotkov volivcev. Z visoko zmago si je francoska opozicija zagotovila oblast v enaindvajsetih od dvaindvajsetih regijah v celinski Franciji.

Francoski premier Francois Filon je takoj po zaprtju volišč priznal volilni polom unije, vse glasnejša pa so ugibanja, da utegne predsedniku Sarkozyju ponuditi odstop. Zaradi močne Filonove priljubljenosti se po jasnem opozorilu javnosti, da z delom vlade niso zadovoljni, najverjetneje obetajo zgolj manjše korekture v ministrski ekipi.

V Avstriji se nadaljuje val občinskih volitev, kjer so v lokalne svete tokrat izbirali na avstrijskem Štajerskem. Podobno kot v drugih deželah je tudi na Štajerskem slavila Avstrijska ljudska stranka in tako premagala na deželni ravni vladajoče socialdemokrate. Obe glavni stranki sta dobili precej manjšo podporo kot na prejšnjih volitvah leta 2005. Deželnozborske volitve bodo potekale jeseni.

Dorijan Marušič je po nekajdnevnem premisleku privolil v kandidaturo za ministra za zdravje. Z Marušičevo privolitvijo je bil razumljivo navdušen njegov predlagatelj premier Borut Pahor, ki je kandidatu za ministra polaskal z besedami, da ima vizijo, pogum in preudarnost.

Z Marušičevo izbiro so po dosedanjih odzivih zadovoljni tudi poslancih z vseh strani. Čeprav poslanska skupina Slovenske ljudske stranke enotnega mnenja o kandidatu Marušiču še ni sprejela, pa njen vodja Jakob Presečnik nad kandidatom ni skrival navdušenja.

Z Marušičem so zadovoljni tudi vladajoči Liberalni demokrati, vodja njihove poslanske skupine Borut Sajovic je kandidata označil za poznavalca področja. Marušič pa se zdi primeren kandidat tudi Cveti Zalokar Oražem, vodji poslanske skupine Zares. Dorjana Marušiča pred glasovanjem v parlamentu čaka še zaslišanje v pristojnem parlamentarnem odboru za zdravstvo.



Komentarji
komentiraj >>