Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Proti avtonomiji univerze (2227 bralcev)
Torek, 23. 3. 2010
DPU




V četrtek 18. marca je v sklopu predavanj Delavsko punkerske univerze predaval Sašo Aleksander Slaček-Brlek, mladi raziskovalec na katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Predavanje z naslovom Proti avtonomiji univerze je posvetil problematizaciji položaja univerze v sodobnem kapitalističnem sistemu.

Predavatelj je v uvodnem delu predavanja opozoril na problematičnost nereflektiranega proklamiranja ideala »družbe znanja«. Ta naj bi zahodnim družbam ohranila privilegiran položaj znotraj svetovnega ekonomskega sistema, k čemur naj bi v znatni meri prispevala tudi bolonjska reforma. Sama reforma je po mnenju predavatelja zgolj kulminacija desetletja trajajočega procesa marginalizacije univerze v Evropi in Združenih državah. Trditve, da reforma sama po sebi zmanjšuje kakovost študija in razgrajuje avtonomijo univerze so zato prav tako naivne kot trditve o njenih blagodejnih učinkih. Katastrofalni učinki reforme (od zmanjšanja količine znanja, ki ga študenti tekom študija pridobijo pa do prekerizacije zaposlitev na fakultetah) niso bili načrtovani v reformi. Ta je prej nudila izgovor, da se uresničijo spremembe, h katerim je že dolgo časa silil objektivni položaj univerze znotraj kapitalističnega sistema.

Predavatelj je v nadaljevanju ponovno premislil nekatere teoretske temelje Marxove analize politične ekonomije. Marx je analizo v Kapitalu poenostavil tako, da je vse delo obravnaval kot enostavno nekvalificirano delo. S to poenostavitvijo nastaneta dve težavi. Prvič, ker predpostavlja, da vsi mezdni delavci proizvedejo več kot zaslužijo, ne moremo razumeti vloge menedžerja (ki ni lastnik kapitala, a si kljub temu v obliki visoke mezde prisvaja presežno vrednost). Drugič, šole ne moremo razumeti kot elementa produkcijskega procesa, v katerem se proizvaja produkcijski element delo. To nas pripelje do potrebe po dialektičnem razumevanju odnosa med bazo in nadzidavo, ki je v nasprotju z Althusserjevo tezo o njunem vzajemnem vplivanju. Šola proizvaja tehnična znanja, ki poleg ideoloških oblik vključujejo tudi tehnike manipulacije z živimi objekti. Te oblike znanja in ideološke oblike kasneje sankcionira trg dela in zaradi tega postanejo zavezujoče.

Takšna zastavitev pokaže, da je abstraktna ideja absolutne avtonomije univerze zgolj fikcija, ki škodi kritičnemu potencialu univerze. Ker šolstvo proizvaja produkcijski element delo, je njegov položaj odvisen od povpraševanja na trgu dela. Položaj univerze je tako odvisen od povpraševanja po visoko kvalificirani delovni sili. Ko je povpraševanje večje od ponudbe, ima univerza v odnosu do trga dela privilegiran položaj. V takšni situaciji ima možnost soodločati smer ekonomskega razvoja.

Tekom zadnjih treh desetletij se je odnos med univerzo in trgom dela drastično spremenil: zadnja ekonomska kriza označuje kulminacijo treh velikih trendov: povečevanja profitov ob istočasnem upadanju investicij in zniževanju mezd. Pretakanje presežne vrednosti v žepe menedžerjev in lastnikov kapitala za razliko od vlaganja v inovacije ne zahteva visoko kvalificirane delavne sile. Pomeni torej objektivno zmanjšanje potrebe po produktih univerze.

Predavatelj je zato zaključil z ugotovitvijo, da je za večjo povezanost univerze in gospodarstva potrebna predvsem reforma trga, ne univerze. Reforma ekonomije mora pri tem omogočiti univerzi, da v odnosu do nje pridobi privilegiran položaj.

Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze iz cikla Šola kot ideološki aparat ekonomije bo v četrtek 25. marca, ko bo na sporedu predavanje Maje Breznik, z naslovom: Ali so znanstveniki leni?

Poročilo je napisal Sašo Furlan.

 



Komentarji
komentiraj >>