Nedelja, 28. 3. 2010
goran
Pred tremi leti je izšla izvrstna dvojna antologijska plošča 'Persian Electronic Music: Yesterday and Today 1966-2006', ki je skozi glasbo pionirja iranske avantgardne kompozicije Alireze Mashayekhija in predstavnika iranske sodobne elektronske glasbe Ate Ebtekarja predstavila tiste naprednejše iranske muzike. Nova plošča prinaša Ebtekarjevo preobrazbo Mashayekijevih del in se z močno iransko noto sprehodi od kompozicije v elektroniko in nazaj. (v celoti!)
Iran v očeh zahoda velja za zelo konzervativnega, celo nazadnjaškega. Vsaj skozi prizmo glasbe, s katero si tokrat širimo obzorja, pa temu stereotipu ne moremo pritrditi. Očitno je, da nekateri tamkajšnji glasbeni kreativci uspešno sledijo dogajanju v tistih glasbeno najrazvitejših miljejih in med njimi nedvomno izstopata prav Ata Ebtekar in Alireza Mashayekhi. Prvo, antologijsko zbirko njunih del 'Persian electronic music : yesterday and today 1966-2006' smo v oddaji Razširjamo obzorja že predstavljali. A če je takrat šlo za izbor nekaterih njunih posamičnih glasbenih dosežkov, nadaljevanje prinaša njegovo nadgradnjo.
Ebtekar se je tokrat skupaj z Iranskim orkestrom za novo glasbo lotil priredb Mashayekhijevih del in tako povil ploščo, ki izvrstno preči avantgardno kompozicijo in sodobno elektroniko. Tu je potrebno takoj pripomniti, da ne gre za stereotipno spajanje bližnjevzhodne melodike in zahodnjaške klubske glasbe, torej prakse, ki se je radi poslužujejo tamkajšnji glasbeniki, da bi se prikupili zahodnjaškim »eksotike« željnim ušesom. Ebtekar se Mashayekhijeve glasbe loti spoštljivo in obenem avanturistično. Namesti jo v povsem svež kontekst in znotraj tega ohrani oziroma razširi iranske tradicije ujete v glasbi Mashaykhija, ki je mlajšemu kolegu za to priložnost pustil povsem proste roke pri manipulaciji s posnetki.
Prav nadaljevanje oziroma nadgrajevanje bogate tradicije njunih prednikov, je nekakšna izhodiščna ideja obeh ustvarjalcev, ki te vplive skozi izročila zahodnjaških naprednih muzik prevajata v sebi lasten jezik. Mashayekhi, pionir iranske avantgardne komponirane glasbe, to počne že vse od šestdesetih let minulega stoletja in danes velja za enega najvidnejših iranskih modernih skladateljev. Na drugi strani je Ebtekar verjetno najbolj prepoznaven iranski elektronski producent mlajše generacije, ki ima za seboj tudi izkušnje z zahoda. Nekaj let je preživel v Združenih državah, album pa je med drugim izdal tudi pri cenjeni britanski založbi Warp. Takrat se je ukvarjal z glasbo bliže klubskemu kontekstu, v zadnjih letih pa ga spremljamo v tistih abstraktnejših, elektro-akustičnih raziskovanjih, kamor sodi tudi material objavljen pri cenjenem založniku Sub Rosa. Pri snovanju priredb je bil Ebtekarju v pomoč Iranski orkester za novo glasbo, ki ga je soustanovil prav Mashaykhi. Osnovni cilj orkestra je predstavljanje glasbe mlajših skladateljev in sploh velja za eno dejavnejših celic v sodobni iranski komponirani, v manjši meri tudi improvizirani glasbi.
Na prvi pogled bi lahko denimo potegnili nekaj vzporednic s početjem newyorškega orkestra Alarm Will Sound, ki se ob prirejanju sodobnih komponiranih del loteva tudi kompozicij nekaterih sodobnih elektrončkarjev. A ta podobnost je precej površna. Medtem ko se Alarm Will Sound precej trdneje oklepajo izvornih kompozicij, Ebtekar z Iranskim orkestrom za novo glasbo Mashayekhijeve kompozicije preuredi bolj temeljito in tudi učinkovito. Ne poslušamo le akustičnih prevedb elektronske glasbe in obratno, pač pa Ebtekarjevo spretno postavljanje izvornega materiala v nov, posodobljen kontekst. Obdrži nekatere prepoznavne Mashayekhijeve fraze in ponudi subtilen spoj elektronskega in akustičnega. Tudi tu se Ebtekar izogne klišejem, ki v tovrstnih muzikah običajno narekujejo akustično muziciranje, okoli katerega se ovijata digitalno melodično plastenje in šum. V tem pogledu je Ebtekar z orkestrom denimo mnogo bliže izvrstnim nemškim avantgardnim komornikom Zeitkratzer.
Projekt 'Ata Ebtekar & the Iranian orchestra for new music – performing works of Alireza Mashayekhi’ je lep dokaz, da kreativci v stereotipno nazadnjaškem, »do Zahoda neprijaznem« Iranu, vendarle sledijo zanimivim svetovnim trendom. Kar je, ironično, več kot lahko rečemo za domačo in okoliško kreativo. Ebtekar se prirejanja Mashayekhijeve glasbe loti tako prepričljivo, da plošček zlahka postavimo ob bok najbolj zanimivih elektroakustičnih posnetkov v zadnjih letih. Še toliko bolj zato, ker je glasbeni jezik obeh avtorjev povsem samosvoj in takoj prepoznaven.
Pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>