»NEURADNI LIST – LETNIK 3, ŠTEVILKA 16«
Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Pozdrav iz žegnanega uredništva Neuradnega lista. Vlada bo v kratkem obravnanvala predlog Periodičnega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2010 in 2011. Dokaj zajeten dokument poleg kupa priročnikov, seminarjev, zloženk, registrov in analiz za spremljanje medspolnih gibanj v javnosti in doma, predvideva tudi spremembe na področju volilne zakonodaje.

Ministrstvo za javno upravo je v okviru delovne skupine za njeno pripravo konec leta 2009 pripravilo osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor, ki uvaja bolj zavezujoče določbe za uravnoteženo zastopanost spolov na kandidatnih listah. Po novem tako na kandidatni listi noben spol ne bi smel biti zastopan z manj kakor štiridesetimi odstotki (trenutni cenzus je nastavljen na 35 odstotkov). Poleg tega pa bi morala biti vsaka lista sestavljena tako, da bodo kandidati oziroma kandidatke na prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu, pri čemer bodo v štirih volilnih enotah na prvem mestu kandidatke ženskega spola, v preostalih štirih volilnih enotah pa kandidati moškega spola. Predlog zakona bo v obravnavo državnemu zboru predvidoma poslan enkrat letos.

4. novembra 2001 je bil v Rimu pod patronažo Sveta Evrpe oblikovan Protokol številka 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija ga je podpisala leto kasneje, v kratkem pa ga bo tudi ratificirala.

Kaj protokol prinaša? Prinaša utrjeno opredelitev prepovedi vsakršne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin. Citiramo prvi člen protokola: »Uživanje vsake pravice, ki je določena z zakonom, je zagotovljeno brez kakršne koli diskriminacije iz katerega koli razloga, kot je spol, rasa, barva kože, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšna druga okoliščina.«

Sliši se znano. Artikulacija strogo sledi obstoječima ustavni in zakonski prepovedi diskriminacije. Kaj pa eksplicitna prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, ki je je v realnem življenju nemalo, v zakonski materiji pa še za vzorec ne?

Obrazložitve h protokolu so jasne: »Pri naštevanju okoliščin, na podlagi katerih je diskriminacija po protokolu prepovedana, države podpisnice niso razširile seznama primeroma naštetih okoliščin. Razlaga za to odločitev je, da je s pravnega vidika vključevanje novih okoliščin nepotrebno, saj gre za primeroma naštete elemente, kar pomeni, da je vedno moč ugotoviti tudi diskriminacijo na podlagi druge okoliščine. Poleg tega bi širitev seznama okoliščin lahko postala izhodišče za nezaželeno uporabo razlage a contrario.« Da so namreč podpisnice z vključitvijo te, ne pa tudi druge okoliščine želele prepovedati le diskriminacijo na podlagi omenjene, ne pa tudi na podlagi neomenjene okoliščine.

Neuradni list Radia Študent, letnik tri, številko šestnajst, je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez štirinajst dni.