Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE PEACOCKS: After All (People Like You Records, 2010) (ponovitev 14. 4. 2010 ob 00.30) (2371 bralcev)
Sreda, 7. 4. 2010
Skabina



Sabina Kraner- sKabina recenzira novo ploščo švicarskih uličnih pankerjev, ki koketirajo tudi z rockabillyjem The Peacocks ... (v celoti!)

* Današnja tolpa bumov vas po ušesnih bobničih žgečka s košatim in bleščečim novim perjem, s katerim se košati eden najbolj uspešnih švicarskih underground izvozov, The Peacocks. Imenuje se After all, njegovo bohotnost pa so odkrili pri založbi I used to fuck people like you in prison.

Kariera »švicarskih pavov« je res hvalevredna in neverjetna, saj se razteza že v tretje desetletje. Leta 1990 so namreč odigrali svoj prvi koncert. Sprva so se posvečali bolj preigravanju priredb, nato pa zaradi izgube kontrabasista razpadli za kakšno leto. Njegovo mesto je po tem času zapolnil Simon, brat kitarista in pevca Hasuja, ki se je v vmesnem času naučil igrati ta instrument. S tem so začeli nastajati tudi avtorski komadi in po nekaj sedem inčerjih, je svet ugledal prvenec Come With us. Bend, ki si je izbral klasično tri-člansko rockabilly -psychobilly postavo – kontrabas, boben, kitara, in takoj dobil nalepko psychobilly, vendar to ni bil. Kljub močnim vplivom in strukturi benda psychobillyju namreč ni bil čisto zvest. Od njega ga je najbolj oddaljevala socialno in politično angažirana drža, ki pa s po drugih sferah brkljajočim psychobillyjem nima nič skupnega. Kakor koli že, Come with us, je glas o njih ponesel po celem svetu in bend se je kmalu znašel v vrtincu nenehnega nastopanja in turnej, ki so jih zapeljale vse do Amerike in celo Japonske. Takšna aktivna shema jih je v začetku desetletja stala bobnarja Tonija, ki ga je nadomestil Jurg in v tej postavi The Peacocks vztrajajo vse od takrat.

Ena izmed karakteristik, s katero se The Peacocks zagotovo lahko šopirijo je avtentičen zvok, ki se je začel že na preprostem začetku Come with us in se nadaljeval čez bolj punkersko obarvane naslednike In withouth knocking, Angel in Touch and go. Definirata ga predvsem Hasujev specifičen vokal in kitara, ki s pestrostjo in domiselnostjo dominirata čez vse njihove albume. Še posebej se kitara izkazuje na novincu After All, ki nasploh preseneča v več ozirih. Prvi je njegov akustičen pridih in že prej omenjeni kitarski aranžmaji, ki kažejo, da je bend albumu posvetil precej razmišljanja in raziskovanja melodij, še posebej okrasnih riffov in solaž. Punkerska brzina, s katero so drveli čez prejšnje tri, je rahlo pojenjala, z njo pa se je povečala kreativnost. Marsikdo bi to najbrž označil kot dozorelost. Dozorelost ali ne, leta in leta izkušenj vsekakor naredijo svoje in teh ima, vsaj Hasu, že več kot dvajset. S tem so pesmi, kljub temu, da temeljijo na bolj ali manj enotni rockabilično punkerski podlagi, precej raznolike, album pa je, za razliko od predhodnih, ki so delovali precej monotono, precej bolj razgiban.

After All vrača The Peacocks na nek način na njihov začetek - v obdobje prvenca Come with us, saj je vpliv rockabillija na njem močnejši kot vpliv punka. Je pa precej bolje dodelan in seveda je zanj bolje produkcijsko poskrbljeno, zato bo marsikateremu modernejšemu ušesu zelo blizu, oldtimerji pa bodo morda rekli, da je preveč spoliran.

pripravila sKabina



Komentarji
komentiraj >>