Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRITOFF ULTIMATA (2556 bralcev)
Sreda, 7. 4. 2010
Boris V.



... Državni svetniki izglasovali veto na zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna ...
... ZDA jezne na afganistanskega predsednika...
... LDS postavlja pogoje Pahorju ...
... Poplave v Riu de Janeiru odnesle najmanj devetdeset ljudi ...
... tajskim protestnikom uspelo vdreti v parlament ...
... Severna Koreja pridna pri odkrivanju ilegalcev ...
... Napetosti v Kirgizistanu se povečujejo ...
... Jutri naj bi bil podpisan sporazum o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in Rusijo ...


ob 7:05

Državni svetniki so izglasovali veto na zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna in sicer z devetnajstimi glasovi za in štirimi proti. V razpravi so med drugim izpostavili potrebo po ohranitvi enotnega prostora zaradi širšega gospodarskega interesa v povezavi z Luko Koper. Koprski župan Boris Popovič, ki odcepitvi Ankarana nasprotuje, z vetom še ni zadovoljen in je vložil pobudo za začetek zbiranja potrebnih štirideset tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna.

Pravljični odnos med Združenimi državami Amerike in afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem se močno krha. Tako Washington razmišlja celo o odpovedi za maj predvidenega obiska Karzaja v Beli hiši, če ta ne bo popravil svojega odnosa oziroma bolj pazil na izjave. Američane, kot tudi Britance in Združene narode, je zmotila nedavna izjava afganistanskega predsednika, da so za volilne nepravilnosti in prevare na zadnjih afganistanskih predsedniških volitvah odgovorni Evropska unija in Združeni narodi. Nekdanji namestnik posebnega odposlanca te svetovne organizacije za Afganistan Peter Galbraith je celo namignil, da Karzaj rad zaužije afganistanski izvozni artikel številka ena. Le kaj je to?

Koliko droge je potrebno, da se Bosna in Hercegovina premakne z mrtve točke ni znano, sta pa kot dopinški nadomestek v Sarajevo pripotovala španski zunanji minister Moratinos in namestnik ameriške državne sekretarke Steinberg. V času dvodnevnega obiska se bosta sestala z vsemi političnimi gazdami v Bosni in skušala oživiti pogovore o ustavnih reformah v državi.

ob 8:05

Liberalna demokracija Slovenije je po maratonski seji sveta stranke in njenega izvršnega odbora na Brdu pri Kranju Pahorju postavila par pogojev za svoj obstanek v koaliciji. Med drugim ga v stranki pozivajo, naj javno podpre ugotovitve pravosodnega ministra Zalarja v njegovem konfliktu z generalno državno tožilko Brezigarjevo. Prav tako mora Pahor z magnetograma sestanka z Zalarjem, Brezigarjevo in tožilko Branko Zobec Hrastar umakniti oznako zaupno. Če Pahor tega ne bo storil, bo LDS iz koalicije izstopila.

V poplavah, ki so prizadele brazilsko državo Rio de Janeiro, naj bi umrlo najmanj devetdeset ljudi. Glavne ceste v mestu Rio de Janeiro so zaprte, župan pa je pozval ljudi, naj ostanejo doma in ne hodijo v mesto. Ravno nasprotno pa guverner države poziva vse, ki živijo v predelih, ki so ogroženi zaradi zemeljskih plazov. Oblasti so bile prisiljene zapreti šole in odpovedati javne prireditve.

Medtem ko ogromne količine vode v Braziliji že povzročajo kaos, pa se tega šele bojijo na indonezijskem otoku Sumatra. Tam so zaradi močnega potresa že izdali opozorilo glede možnosti cunamijev. Epicenter potresa je bil 204 kilometre od obalnega mesta Sibolga na globini skoraj 48 kilometrov. O žrtvah ni poročil.

Nogometaš Barcelone Lionel Messi je s štirimi goli proti Arsenalu svoj klub popeljal v polfinale Lige prvakov, bolj zanimiva pa je novica iz Avstrije. Končala se je namreč sezona lige Ebel. Govora je sicer o hokeju. Avstrijski hokejski prvak je tako postala ekipa Red Bull Salzburg. Končnica lige Ebel je bila bojda napeta in polna preobratov.

ob 9:05

Po svetu se svobodno sprehaja en Američan manj. Severna Koreja je ameriškega državljana Aijalona Mahlia Gomesa iz Bostona namreč obsodila na osem let prisilnega dela. Razlog za vzgojno kazen je nezakonit vstop v državo, na kar so severnokorejski uradniki izjemno občutljivi. Gomes bo moral plačati poleg časa še sedemsto tisoč dolarjev kazni. Najverjetneje pa obsojencu ne bo treba osem let »tucati kamen«, saj obstaja možnost, da ga bo Severna Koreja kmalu izpustila v znak dobre volje, da bi otoplila odnose z Združenimi državami.

Indijski minister za notranje zadeve P Chidambaram je dan po napadu maoistov, v katerem je bilo ubitih 75 vojakov, na obisku v centralni državi Čatisgar. Minister je dejal, da se bo ofenziva proti upornikom nadaljevala, po napadu pa so že aretirali dvanajst upornikov. Ti sicer zahtevajo konec ofenzive in izpustitev štirih vodij svojega gibanja iz zapora. Minister Chidambaram nasprotno pogojuje konec ofenzive s prenehanjem nasilja s strani upornikov.

Tajski protivladni protestniki so vdrli v zgradbo parlamenta v Bangkoku, poslanci pa so iz nje pobegnili. Parlament je sicer že pred zasedbo prekinil sejo, saj se je je udeležilo premalo poslancev. Premier Abhisit Vejjajiva je zaradi nemirov, ki trajajo že tri tedne, odpovedal obisk v Združenih državah. Od premiera protestniki zahtevajo razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev, do skupnega jezika pa še niso prišli.

ob 10:05

Talibski poveljnik Akbar Agha, ki je bil v Afganistanu obsojen na šestnajst let zapora zaradi ugrabitve treh delavcev Združenih narodov v Kabulu leta 2004, naj bi bil izpuščen. Pomilostil naj bi ga predsednik Karzai, njegov predstavnik pa pravi, da se predsednika tega ne spominja. Britansko veleposlaništvo ni želelo povedati, ali je bilo o izpustitvi obveščeno vnaprej ali ne. Pomilostitev v Afganistanu naj bi bili na skrivaj deležni predvsem tisti z denarjem in vplivom.

Policija v glavnem mestu Kirgizistana Biškeku je s solzivcem skušala razgnati nekaj sto protestnikov, ki naj bi se zbirali pred sedežem opozicije. Ti nemiri sledijo včerajšnjim v severozahodnem mestu Talas, kjer je več tisoč protestnikov zasedlo prostore regionalne vlade ni zahtevalo odstop predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Oblasti se trudijo minimizirati proteste tudi z aretacijami opozicijskih voditeljev in napadi na novinarje, kar napetosti le še povečuje. Bakijeva so prav takšni protesti pred petimi leti pripeljali na oblast.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da si Rusija pridržuje pravico, da ne pristane na nov sporazum o jedrskem razoroževanju, če se bo počutila ogrožena zaradi ameriškega raketnega ščita. Vendar je Lavrov dodal, da so sedanji načrti Združenih držav za Rusijo sprejemljivi. Nov sporazum o omejevanju jedrskega orožja, po katerem naj bi imeli lahko ZDA in Rusija vsaka po skromnih 1550 jedrskih bomb, naj bi bil podpisan jutri v Pragi.



Komentarji
komentiraj >>