Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF 2. NAPADA OBRITOGLAVCEV NA FF (3490 bralcev)
Sreda, 7. 4. 2010
tadejla



... v Kirgiziji se širijo opozicijski protesti, ki so že terjali žrtve ...
... sedemdeseta obletnica pokola v Katinskem gozdu ...
... protesti perujskih rudarjev v amazonski regiji ...
...ponoven izpad obritoglavcev na Filozofski fakulteti v Ljubljani ...

OFF NAPOVEDNIK

Glede na to, da je OFF Napovednik rahlo zabavnejši od preostanka OFF Programa, se bomo v tokratni ediciji posvetili sestanku med Janezom Janšo, Radovanom Žerjavom in dalajlamo, ki se je zgodil včeraj. Po sicer nepreverjenih informacijah in izmišljenih prisluhih je šel pogovor nekako takole. Radovan je dalajlami izrekel dobrodošlico v Deželi, izpostavil njene naravne lepote in težave, s katerimi se soočajo slovenski kmeti, nakar je vsebinsko nepomemben nagovor grobo prekinil Janša, ki je dalajlami v roke potisnil svoj na recikliran papir natisnjeni roman „Boga ni, vse je dovoljeno“ in začel gosta vztrajno prepričevati, da je Cvikl po lažnem obtožil bivšega generalnega sekretarja Predaliča nelegalnega fotokopiranja. Dalajlama je pozorno poslušal, a v bistvu premišljeval o modrostih, s katerimi ga je zasul Franc Kangler. Ko je Janša nehal govoriti in je že čakal na dalajlamovo odobravanje, je le-ta dejal, da če se šalica polna čaja razbije, se čaj zgolj razlije in ne izgine. Radovan ni razumel, ker niti ni vedel kakšnega okusa je čaj, o katerem je razpredal dalajlama, Janša pa se je že pripravljal, da se gostu pritoži zaradi primata, ki ga ima na področju duhovnosti pokojni Drnovšek. Vendar ni utegnil začeti nove debate, saj je imel dalajlama že dogovorjen sestanek z Ljudmilo Novak, ki ga je hotela prepričati o nevarnostih, ki jih predlagani družinski zakonik predstavlja tudi za tibetanski narod.

Berete takšnim sestankom redno prisostvujoč OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Kirgiziji se nadaljujejo opozicijske demonstracije proti režimu predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Nemiri so se začeli včeraj v mestu Talas, ko je množica vdrla v vladne prostore in zajela tamkajšnjega guvernerja, danes pa so spopadi med policijo in protestniki potekali tudi v prestolnici Biškek in Narinu, kjer je množica prav tako zasedla sedež regionalnih oblasti. V Biškeku se je kakih tri tisoč privržencev opozicije spopadlo s policijo. Ta je najprej uporabila solzivec, nato v streljanju po še ne popolnoma potrjenih podatkih ubila štiri ljudi in se končno v strahu pred razjarjeno množico umaknila. Preko noči in zjutraj so bili aretirani trije opozicijski voditelji, napadenih je bilo več kritičnih novinarjev, še vedno pa so blokirani tudi nekateri neodvisni internetni viri.

Opozicija oblasti očita kršenje temeljnih človekovih pravic in neustrezno gospodarsko politiko, zaradi česar naj bi v zadnjem času poskočile cene blaga in storitev. Predstavniki Rusije in Združenih držav so vpletene v državi, ki je nekoč veljala za otok demokracije v Srednji Aziji, pozvali k mirnim pogajanjem.

Ob sedemdeseti obletnici pokola v Katinskem gozdu bo na spominski slovesnosti prvič prisoten tudi uradni predstavnik Rusije. Od premiera Vladimirja Putina sicer ni pričakovati uradnega opravičila za poboj več kot petnajst tisoč poljskih častnikov in intelektualcev, ki jih je ob razkosanju Poljske pobila sovjetska tajna policija NKVD, zato pa Poljaki upajo, da bo Rusija vsaj odprla svoje arhive. Sovjetska zveza je zločin sprva zanikala in ga pripisovala nacistom, v času perestrojke ob koncu osemdesetih let pa je odgovornost končno priznal tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.

Pri spopadanju s svojo preteklostjo ima težave tudi Španija. Proti sodniku Baltasarju Garzonu se je začel sodni proces, na katerem ga obtožujejo prekoračitve pristojnosti v preiskovanju zločinov štiri desetletja trajajočega Francovega režima. Preiskavo je medijsko razvpiti sodnik, ki je svojo ost med drugim uperil tudi v nekdanjega čilskega samodržca Augusta Pinocheta in Osamo bin Ladna, sprožil oktobra 2008, a je bila zaradi nasprotovanja ostalih kolegov in tožilcev ustavljena.

V amazonski regiji na jugu Peruja so konec tedna potekali protesti šest tisoč rudarjev proti novi zakonodaji, ki predvideva formalizacijo rudarjenja na tem z zlatom bogatem območju. Predsednik Alan Garcia zakonodajo opravičuje s popolno neregulacijo rudarjenja, saj naj bi ta poleg neplačevanja davkov in ekoloških tveganj spodbujala tudi suženjsko delo, prostitucijo, trgovanje z ljudmi in otroško delo. Rudarji, večina med njimi jih dela na črno, so prepričani, da so ogrožena predvsem njihova delovna mesta, zato so blokirali najpomembnejšo obalno cesto v regiji. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s streljanjem, v katerem je umrlo šest civilistov, več kot trideset pa je bilo ranjenih. Human Rights Watch je zato od oblasti že zahteval popolno preiskavo o dogodku.

Radikalni islamski klerik Anwar al-Awlaki, ki je obtožen načrtovanja spodletelega napada na ameriško letalo konec lanskega leta in povezanosti s streljačino v vojaški bazi Fort Hood, se je znašel na ameriški listi za odstrel. Ta predvideva njegovo zajetje oziroma eliminacijo, ker pa je Awlaki ameriški državljan, je o njegovi uvrstitvi na seznam soodločal tudi Svet za nacionalno varnost. Awlaki je že pred enajstim septembrom 2001 živel in študiral v Združenih državah, kjer je bil tudi imam v eni izmed mošej. Trenutno je v Jemnu, aktualnemu hitu protiteroristične histerije, saj naj bi ta država postala ena izmed glavnih zatočišč Al Kaide.

Včeraj je skupina študentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani predstavljala novo številko družbenokritičnega časopisa Avtonomija. Po predstavitvi, malce čez poldan, jih je pred glavnim vhodom napadla skupina treh obritoglavcev. Več nam je povedala Urša, pri dogodku prisotna študentka fakultete:



Za odziv na incident smo zaprosili tudi dekana Filozofske fakultete Valentina Bucika. Napad je ostro obsodil, izrazil podporo napadenim in dejal, da s policijo sodelujejo pri identifikaciji napadalcev:



Eden izmed vpletenih obritoglavcev naj bi bil študent Filozofske fakultete. Dekan je pojasnil, da univerza sicer nima posebnih pristojnosti za sankcioniranje takšnih dejanj, ima pa sporočilo za omenjenega študenta:



Premier Borut Pahor se je odzval na zadnji ultimat Liberalne demokracije Slovenije, ki je po včerajšnjem zasedanju strankinih organov zagrozila celo z izstopom iz vlade. To bi se zgodilo, če Pahor do ponedeljka ne bo javno podprl njihovega pravosodnega ministra Aleša Zalarja v sporu z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, če z magnetograma sestanka med Pahorjem, Zalarjem, Brezigar in tožilko Branko Zobec Hrastar ne umakne oznake zaupno in če ne bo podprl nadaljnje reforme vodenja in organizacije delovanja državnega tožilstva z novim zakonom.

Pahor še vedno vztraja, da ga argumenti za zamenjavo Barbare Brezigar niso prepričali, poudarja pa, da še vedno zaupa tudi ministru Zalarju. Spomnil je še, da Zalar zamenjave sploh še ni predlagal, če pa bi jo, bi o njej odločala vlada in parlament. Glede umika oznake zaupno z magnetograma nima zadržkov, podprl pa bo tudi predloge LDS o reformi tožilstva.

Združenje novinarjev in publicistov je predstavilo svoje častno razsodišče, saj se ne strinja, da o njihovih članih odloča neko drugo razsodišče, konkretno Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije. Igor Kršinar, predsednik združenja:



Kršinarja smo še vprašali, ali več različnih združenj in razsodišč lahko doprinese k oblikovanju višjih profesionalnih standardov v novinarstvu:



Na izredni konferenci je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sklenila, da bo zahtevala izvedbo naknadnih zakonodajnih referendumov, če bodo sprejete zakonske spremembe pri pokojninah in delovnih razmerjih. V primeru izigravanja referenduma bi sledila splošna stavka, je bilo še rečeno.

Študentska založba organizira ob sedmi večerni okroglo mizo ob dvajseti obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, dogodek pa obeležuje tudi izdajo knjige politologa in uradnega govornika zunanjega ministrstva Milana Balažica z naslovom „Rojstvo slovenske demokracije“. Več o dogodku in gostih nam je povedala vodja marketinga pri Študentski založbi Renata Zamida:



V Bruslju poteka izredno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta s samo eno točko dnevnega reda. Poslanci bodo razpravljali o sklepih marčevskega vrha Evropske unije, kjer je bil sprejet dogovor o načinu reševanja grške javnofinančne krize. Dogovor predvideva usklajen mehanizem bilateralnih posojil držav članic evroobmočja ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada.

Parlamentarni odbor Evropskega parlamenta za ustavne zadeve je podprl uskladitev števila evroposlancev z novo Lizbonsko pogodbo. Ta predvideva osemnajst poslancev več, kot jih je bilo izvoljenih na lanskih junijskih evropskih volitvah, kjer se je še glasovalo v skladu s pogodbo iz Nice. Da bi teh osemnajst poslancev, iz Slovenije Zofija Mazej Kukovič, lahko začelo delati še pred naslednjimi volitvami, bi bilo potrebno izpeljati ustrezne pravne spremembe, kar se bo po predvidevanjih zgodilo junija na medvladni konferenci.



Komentarji
komentiraj >>