Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Zadeva: Pripombe Zavoda Radio Študent na predlog Zakona o malem delu (3841 bralcev)
Torek, 13. 4. 2010



Spoštovani,

na vabilo k oddaji pripomb v javni razpravi o predlogu Zakona o malem delu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, smo se primorani odzvati tudi v Zavodu Radio Študent, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, saj je z morebitno uveljavitvijo tako zasnovanega predloga Zakona o malem delu eksistencialno ogroženo tudi delovanje 41 let stare nekomercialne in neodvisne radijske postaje, ki je brez primera tudi v širšem evropskem prostoru
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Kotnikova 5
1000 Ljubljana

Zadeva: Pripombe Zavoda Radio Študent na predlog Zakona o malem delu (12. 3. 2010, dopolnjen 29. 3. 2010)

Spoštovani,

na vabilo k oddaji pripomb v javni razpravi o predlogu Zakona o malem delu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, smo se primorani odzvati tudi v Zavodu Radio Študent, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, saj je z morebitno uveljavitvijo tako zasnovanega predloga Zakona o malem delu eksistencialno ogroženo tudi delovanje 41 let stare nekomercialne in neodvisne radijske postaje, ki je brez primera tudi v širšem evropskem prostoru. To bi tako gotovo da osiromašilo obstoječo medijsko ponudbo na Slovenskem, prav tako pa bi sprožilo tudi vprašanje širše politične odgovornosti, da je do tega lahko prišlo. Torej tudi aktualne koalicije in Vlade RS.

Z načrtovano uveljavitvijo Zakona o malem delu in upadom obsega financiranja študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji - kar je glede na predlog eden od temeljnih ciljev zakona - je namreč pod vprašajem edini sistemski vir financiranja RŠ, ki so ga vse od začetka delovanja RŠ zagotavljale obstoječe oblike študentskega organiziranja Univerze v Ljubljani. Brez konkretnih rešitev oziroma nadomestnega sistemskega vira financiranja je delovanje RŠ - obseg produkcije nekomercialnih medijskih vsebin – ogroženo, zato iz spodaj naštetih razlogov menimo, da je predlog Zakona o malem delu pomanjkljiv, in njegovi uveljavitvi v obliki, kot jo predlaga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nasprotujemo.

Ukinitev študentskega dela in obstoječega sistema, avtonomije ter obsega financiranja oblik študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji, kot jo prinaša predlog Zakona o malem delu, ne upošteva, da pod okriljem oblik študentskega organiziranja - kot je to primer Zavoda Radio Študent, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani - delujejo tudi številne samostojne nepridobitne pravne osebe (društva, zavodi ipd.), katerih pomen in delo bistveno presegata “projekte namenjene obštudijskim dejavnostim dijakov in študentom”, kateri bodo glede na 28. člen (delitev sredstev iz dajatve) predloga Zakona o malem delu upravičeni do financiranja iz 4% dajatve ustvarjene z malim delom dijakov in študentov.

Radio Študent, kot najstarejša študentska radijska postaja v Evropi, ustvarja in oddaja izobraževalni, otroško in mladinski, kulturno-zabavni, kulturno-umetniški, športni, kontaktni, zabavni, informativni in glasbeni program, v okvir katerega sodijo zlasti dnevnoinformativne oddaje, informativni magazini, aktualni intervjuji, omizja, razprave, pogovori, reportaže, komentarji, izjave, avtorske oddaje s področja različnih umetniških zvrsti in o njih, recenzije in kritike, dokumentarci, literarni prispevki, posnetki in prenosi dogodkov, satirične oddaje, tekmovalne igre ali uganke, kontaktne oddaje, glasbene lestvice ...

Tedensko povprečje obsega in deležev lastne produkcije v dnevnem oddajnem času:
- 7035 min = 69,79%

Dnevno povprečje obsega lastne produkcije v dnevnem oddajnem času:
- med tednom v času od januarja do junija in od oktobra do decembra = 18 ur dnevno
- med vikendom in v času od julija do septembra = 14 ur dnevno

Poleg ustvarjanja in oddajanja programa je enako pomembna tudi vzgojno izobraževalna vloga Radia Študent. RŠ vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo. Programska politika Radia Študent kombinira osnovne značilnost radia skupnosti (community radio) in odprtega kanala (public channel). RŠ je kot radio skupnosti namenjen specifičnima ciljnima skupinama izobražencev in študentov, kot odprti kanal pa del svojega programskega časa odstopa civilnodružbenim skupinam in iniciativam. Radio Študent že od pričetka delovanja promovira temeljne civilnodružbene vrednote, kot so dosledno uveljavljanje človekovih pravic, strpnost in spoštovanje različnosti, in spodbuja urban način življenja. Temeljno vodilo programske politike Radia Študent je ustvarjanje programa, ki se ne prilagaja okusu povprečnega poslušalca komercialnih radijskih postaj, ampak skuša s podajanjem tehtnih vsebin na vseh področjih ustvarjanja dvigovati kriterije zahtevnosti poslušalstva.

Tako na območju slišnosti, kot na področju celotnega ozemlja Republike Slovenije in tudi onstran meja ima Radio Študent pomembno vlogo pri predstavljanju, poročanju in vrednotenju vsebin, ki zaradi komercialne uniformiranosti medijskega prostora v ostalih medijih sploh niso prisotne, ali pa vsaj ne v zadostni meri, a si medijsko pozornost s svojo kakovostjo zaslužijo, in je tako pomemben komunikacijski kanal za odjemalce teh politično, kulturno, glasbeno ali kako drugače v slovenskem večinskem medijskem diskurzu odrinjenih vsebin. RŠ s svojim programom torej podpira pravico do komunikacije, svobodnega pretoka informacij in prepričanj, spodbuja kreativno izražanje, prispeva k demokratičnim procesom in pluralizmu družbe, spodbuja razvoj boljšega razumevanja v podporo miru, toleranci, demokraciji in napredku. RŠ pri svojem delu upošteva načelo neodvisnosti in do vseh virov moči (političnih, finančnih, ideoloških, verskih) vzdržuje kritično distanco in tako promovira človekove pravice posameznikov v boju proti inštitucijam. Pri spremljanju dogajanja na področjih kulture in glasbe RŠ posebno pozornost namenja vsebinam, ki zaradi komercialne uniformiranosti medijskega prostora niso prisotne v ostalih medijih, a si medijsko pozornost s svojo kakovostjo zaslužijo.

Druge dejavnosti RŠ so produkcija in predvajanje radijskih oglasov, deloma tudi video sinhronizacija, vzajemna promocija z drugimi mediji in kulturnimi institucijami, založništvo in glasbena, kulturna ter druga produkcija. RŠ ohranja pomembno dvojno vlogo. Najprej kot medij, eden ključnih glasnikov marginaliziranih družbenih skupin (istospolno usmerjeni, Romi, izbrisani, migrantski delavci ipd.), pa tudi kot dejavni producent civilnodružbenega in kulturnega dogajanja. Na Radiu Študent je 6 redno zaposlenih sodelavcev (direktor, vodja službe za finance in administracijo, vodja službe za marketing, vodja tonsko-tehnične službe, odgovorni urednik in vodja fundraisinga in projektov – polovični delovni čas), v posameznih službah in uredništvih pa dela še okoli 200 sodelavcev (50 preko študentskih napotnic in 150 preko drugih pogodbenih oblik).

Glede na sedanjo ureditev študentskega dela in obseg sredstev za obstoječe oblike študentskega organiziranja, kot jih določa Zakon o skupnosti Študentov, s katerim je urejen položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, ustanovitelj RŠ, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, zavodu letno zagotavlja edini redni sistemski vir financiranja (podatki za posamezna leta so javno dostopni na www.sou-lj.si). V letu 2010 gre za 241.000,00 EUR. Ker ta sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov za tekoče vzdrževanje in izvajanje trenutnega obsega produkcije nekomercialnih medijskih vsebin, Radio Študent celotna potrebna finančna sredstva zagotavlja tudi iz projektnih, marketinških in drugih dejavnosti. Skupni proračun RŠ v letu 2009 je znašal 598.162,00 EUR. Z edinim sistemskim virom financiranja oziroma redno dotacijo ustanovitelja ima RŠ zagotovljena sredstva tako za stroške uporabe prostorov, radijske infrastrukture, oddajnika in organizacij za kolektivno varovanje avtorskih pravic, kot za stroške kreditiranja in sofinanciranja tekoče projektne dejavnosti.

Torej tako razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin pri Ministrstvu za kulturo, kot drugih, katere je in še izvaja RŠ (projekt poklicnega usposabljanja na področju medijev pri MK, projekt Radijsko ustvarjanje Romov, Bošnjakov in priseljencev pri MK, projekt v okviru Svetovna prestolnica knjige 2010 pri MOL, Klubski maraton pri MK in MOL, EP Interaktivno sofinanciran iz Evropskega parlamenta, IDERC – Tatapume, Kampanja medkulturnega dialoga - sofinancer Evropska komisija – EACEA, KULT-MEDIA – Kultura in mediji-Kultura v medijih - projekt na področju dviga zaposljivosti ranljivih družbenih skupin in podpore njihovi socialni vključenosti, ki ga je sofinanciral Evropski socialni sklad ipd.)

Predlog Zakona o malem delu bi naj sicer več sredstev zagotovil tudi v integralni proračun Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Z morebitno uveljavitvijo tako zasnovanega predloga Zakona o malem delu pa je eksistencialno ogroženo tudi delovanje nekomercialne in neodvisne radijske postaje, ki ukrepe aktivne politike zaposlovanja s sredstvi - kot so jih vse od začetka delovanja RŠ zagotavljale obstoječe oblike študentskega organiziranja Univerze v Ljubljani in druga lastna dejavnost - izvaja že 41 let. In da je ta v tem tudi še kako uspešna, potrjuje seznam sedanjih in nekdanjih sodelavcev, od katerih se je večina kalila prav na RŠ.

Predlagane omejitve malega dela in delitev sredstev iz dajatve iz malega dela ne ukinjata le po vsej državi razvejan sistem posredovanja del za študente in dijake, pač pa tudi številne prireditve lokalnih oblik študentskega organiziranja v kulturno in drugače depriviligiranih območjih. Prav iz teh je sicer tudi večina študentov, ki se med študijem v visokošolskih središčih preživljajo z delom preko študentskih napotnic. Ukinitev študentskega dela in obstoječega sistema ter obsega financiranja oblik študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji, kot jo prinaša predlog Zakona o malem delu, pa ne upošteva tudi dolgoletne zgodovine delovanja, pomena in civilnodružbene vloge številnih samostojnih nepridobitnih pravnih oseb, kot je 41 let delujoči Radio Študent, zato menimo, da je predlog Zakona o malem delu pomanjkljiv, in njegovi uveljavitvi v obliki, kot jo predlaga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nasprotujemo.

Za Zavod Radio Študent, 12. aprila 2010


Rok Kosec,
direktor

Tomaž Zaniuk,
odg. ured.

v vednost:

- Ministrstvu za kulturo RS
- Predsedniku Vlade RS
- Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani
- javnosti







Komentarji
komentiraj >>

Re: Zadeva: Pripombe Zavoda Radio Študent na predlog Zakona o malem delu
Tomaž [14/04/2010]

Kako naj se zvesti poslušalci, ki nam po žilah teče eter RŠ, vključimo v obrambo?
odgovori >>

    Re: Zadeva: Pripombe Zavoda Radio Študent na predlog Zakona o malem delu
    tomazza [15/04/2010]
    hvala za support. zaenkrat zadošča, da ste v polni bojni pripravljenosti. lp, tomazz.
    odgovori >>