Javne debate ni več. Predlog zakona o malem delu je po turneji prispel nazaj v roke predlagatelja. Minister Ivan Svetlik je pretekli vikend pod Šmarjetno goro s strani premierja Pahorja dobil zeleno luč – eno redkih v aktualni vladni semaforizaciji – za vodenje socialnega dialoga pri uvajanju delovnopravnih in drugih zakonskih modalitet – dokler bo ta mogoč. Če ne bo, bo vlada predlagane spremembe potrdila, jih poslala v parlament. »Kar bo, pa bo«, citiramo Pahorja.

Ponovimo torej malo delo za telebane: Malo delo lahko upokojenec ali brezposelni opravlja v obsegu največ 14-ih ur v koledarskem tednu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski teden. Študent ali dijak lahko malo delo opravlja tudi več ur na teden, vendar v posameznem koledarskem letu ne sme preseči dovoljenega obsega 728-ih ur. Minimalna urna postavka lahko znaša najmanj 3,5 evra, najvišja letna ne sme preseči 6.000 bruto evrov. Od dohodka malih delavcev se bo odvajalo približno 30 odstotkov obveznosti. Pol odstotka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, 6 odstotkov zavodu za zdravstveno zavarovanje, 9 odstotkov pa Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Poleg tega, da bodo mali delavci torej zdravstveno zavarovani, teklo pa bo tudi nekaj malega delovne dobe, bo 14 nadaljnjih odstotkov pridelanega tvorilo tako imenovano dajatev iz malega dela.

Nastaneta dve težavi. Prva je časovno omejevanje dela, druga pa distribucija 14-odstotne dajatve, ki bo na račune študentskih organizacij in njihovih hčerinskih zavodov – kot je na primer Radio Študent – prinesla znatno manj sredstev, kot doslej. To krčenje bo povzročilo dolgoročne posledice, v najslabšem primeru tudi prenehanje delovanja Zavodov. Predlagatelji zakona o malem delu sicer obljubljajo kot rešitev razpise, vendar predstavlja to dvojni problem. Naj pojasnimo. Zavod potrebuje določena osnovna sredstva za minimalno delovanje. Če teh sredstev nima, se tudi ne more prijavljati na razpise. Torej bo umik sedanjih sredstev, ki jih prispeva študentska organizacija, onemogočil tudi nadaljnje iskanje sredstev. Sredstva se delijo na programska in neprogramska. Če ni neprogramskih, tudi programskih ne moreš dobiti.

Drug problem, ki ga predstavlja prijavljanje na razpise je ukinitev študentske avtonomije, saj bodo študentske organizacije in zavodi eksistencialno odvisni od državnih sredstev. Je to namen predlagateljev zakona?

Med ogroženimi zavodi, katerih pomisleke z zakonom bomo predstavili, začnimo s Študentsko založbo. Kakšno je njeno stališče glede zakona o malem delu in seveda, kako bo zakon vplival na delovanje Študentske založbe: Direktor založbe, Igor Brlek:



Brlek je razložil tudi, zakaj reševanje finančnih težav z razpisi ni dobra rešitev:



Ostajamo na področju knjižnega založništva, selimo pa se na severovzhod. Grožnjo obstoju obštudijskih dejavnosti ob morebitnem sprejemu Zakona o malem delu v obstoječi obliki vidijo tudi v založbi Litera, ki sodi pod okrilje Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Prvi mož Litere, Orlando Uršič.



Poleg zagotavljanja sredstev za Založbo Litera, Uršič opozarja na mecensko vlogo, ki jo mariborski ŠOU igra pri financiranju palete dejavnosti na štajerskem koncu.



Na študentski organizaciji Univerze na Primorskem ocenjujejo, da naj bi bil izpad do 70 odstotkov sredstev organizacije. Direktor pravi, da je od študentskega dela popolnoma odvisnih okoli 40 odstotkov primorskih študentov, ostali pa si z njegovo pomočjo pestrijo življenje. Direktor ŠOU Primorska, Sebastjan Kokl:



Pesimističen je tudi direktor Študentske organizacije ljudske tehnike oziroma ŠOLT-a, Jože Hrastnik. Najprej nam razloži financiranje organizacije:



ŠOLT bo imel torej težave zaradi zakona posredno in ne neposredno kot nekateri drugi zavodi. Tudi Hrastnik misli, da razpisi niso rešitev financiranja. Zakaj?



Pa se predlagatelji sploh zavedajo, kakšne posledice bo imel zakon o malem delu tudi na delovanje zavodov?



Brlek iz Študentske založbe podobno meni, da so študentski zavodi kolateralna škoda in kritizira nepoznavanje ministra Svetlika. Poslušajmo:



Da zakon o malem delu ne bo ubijal le denarnic, kulturnega ali obče družbenega duha, temveč tudi telesnega, priča direktor zavoda ŠOU šport, Marko Strel. Ljubljanska študentska organizacija jim namenja dobrih 10 odstotkov potrebnih sredstev za tekoče delovanje in omogočanje cenovno dostopnih rekreacijskih programov. Torej, okoli 50.000 evrov na leto.



Za konec: v preteklem mesecu so na predlagateljev naslov romale tudi pripombe Radia Študent. Ugotavljamo da, »bi bilo z morebitno uveljavitvijo tako zasnovanega predloga Zakona o malem delu eksistencialno ogroženo tudi delovanje 41 let stare nekomercialne in neodvisne radijske postaje, ki je brez primera tudi v širšem evropskem prostoru. To bi gotovo osiromašilo obstoječo medijsko ponudbo na Slovenskem, prav tako pa bi sprožilo vprašanje širše politične odgovornosti. Torej tudi aktualne koalicije in Vlade Republike Slovenije.

Ukinitev študentskega dela in obstoječega sistema, avtonomije ter obsega financiranja oblik študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji, kot jo prinaša predlog Zakona o malem delu, ne upošteva, da pod okriljem oblik študentskega organiziranja - kot je to primer Zavoda Radio Študent, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani - delujejo tudi številne samostojne nepridobitne pravne osebe, katerih pomen in delo bistveno presegata “projekte namenjene obštudijskim dejavnostim dijakov in študentom”

Glede na sedanjo ureditev študentskega dela in obseg sredstev za obstoječe oblike študentskega organiziranja, kot jih določa Zakon o skupnosti Študentov, s katerim je urejen položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, ustanovitelj RŠ, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, zavodu letno zagotavlja edini redni sistemski vir financiranja. V letu 2010 gre za 241.000 evrov. Ker ta sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov za tekoče vzdrževanje in izvajanje trenutnega obsega produkcije nekomercialnih medijskih vsebin, Radio Študent celotna potrebna finančna sredstva zagotavlja tudi iz lastnih projektnih, marketinških in drugih dejavnosti. Skupni proračun RŠ v letu 2009 je znašal 598.162 evrov. Z edinim sistemskim virom financiranja oziroma redno dotacijo ustanovitelja ima RŠ zagotovljena sredstva tako za stroške uporabe prostorov, radijske infrastrukture, oddajnika in organizacij za kolektivno varovanje avtorskih pravic, kot za stroške kreditiranja in sofinanciranja tekoče projektne dejavnosti.

Tudi zato menimo, da je predlog Zakona o malem delu pomanjkljiv, njegovi uveljavitvi v obliki, kot jo predlaga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa nasprotujemo.

Radio Študent seveda ni edini Zavod, ki je poslal svoje pripombe, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa na naša vprašanja o rezultatih javne razprave odgovarjajo, da je za vsebinsko vrednotenje prispelih pripomb prezgodaj. V vsakem primeru pa predlog zakona o malem delu odhaja v medresorsko usklajevanje. Skrajni čas je, da svoje pripombe na zakon kolegu Svetliku podata vsaj še kulturna ministrica Majda Širca in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Da ne bomo mislili, da je namen zakona v resnici politična in siceršnja nevtralizacija študentov.

Kultivator sta pripravila Lan in Boris.