Pakistanski predsednik Asif Al Zardari je podpisal ustavni zakon, ki predsedniku države odvzema večji del pristojnosti, v Pakistanu pa ponovno uvaja parlamentarno demokracijo. Zakon izničuje spremembe ustave, ki jih je leta 1977 uvedel general Zia ul Hak. Predsedniku je po novem tako odvzeta pravica do odstavitve premiera, imenovanja načelnika generalštaba, razpustitve parlamenta in razglasitve izrednih razmer. Sprejetje ustavnega amandmaja pa je eden redkih primerov medstrankarskega soglasja v Pakistanu.

Turški parlament je začel razpravo o 29ih ustavnih dopolnilih, ki naj bi po besedah premiera Rečepa Tayyipa Erdogana Turčijo naredile bolj demokratično in jo približale Evropski uniji. Ustavna dopolnila bodo, v kolikor bodo sprejeta, omogočila civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežila razpustitev političnih strank ter povečala pristojnosti parlamenta pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Opozicija je vladi zaradi načrtovanih ustavnih sprememb že očitala, da s tem skuša okrepiti pritisk na pravosodje in rešiti največjo vladno stranko, Stranko za pravičnost in razvoj.

Ustavne spremembe napoveduje tudi predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. Ustavo naj bi spremenili le v tistih delih, ki se navezujejo na sklenitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, za kar med hrvaškimi političnimi strankami po besedah Kosorjeve vlada absolutno soglasje. Spremembe med drugim predvidevajo tudi vrnitev slovenske in bošnjaške manjšine v hrvaško ustavo.

Državni zbor je brez glasov opozicijskih poslancev, ki so zaradi nestrinjanja s sporazumom obstruirali razpravo in glasovanje, soglasno ratificiral arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Po pričakovanjih ga je podprlo vseh 46 poslancev vladajočega četverčka, svoj glas ZA pa sta prispevala tudi predstavnika narodnih manjšin. Poslanci SD, LDS, Zaresa in Desusa so ob tem izrazili prepričanje, da sporazum pomeni pravo pot k dokončni rešitvi obmejnega spora s Hrvaško.