OFF NAPOVEDNIK

Poslavljanje od preminulih oziroma njihov način poslavljanja od tega sveta je lahko za svojce zagonetna stvar. Lahko pa tudi za lokalne oblasti in javnost. Tako se predani sorodniki najverjetneje le stežka odrečejo poslednjim željam umrlih in so te želje velikokrat pred pravili, ki jih piše družba. In ravno to se je zgodilo v pravil polni in na splošno polikani Švici.

V züriškem jezeru so namreč potapljači ob potopu, ki je imel za cilj dvig senčnika, ki je lastniku čolna padel v vodo, hkrati z dna potegnili 13 žar s človeškim pepelom. In ne samo da so takšna poslavljanja od svojcev v Švici prepovedana in lahko žalujoče, ki ga opravijo, stanejo do 35.000 evrov. Mrtvi namreč na ta način ne pridejo le na drug svet, ampak preko črpalk, cevi in pip tudi direktno v kozarce okoliških prebivalcev, saj je jezero vir pitne vode. Tako postanejo s sipanjem pepela mrtvih v jezero vsi žejni del poslavljanja od mrtvih oziroma mrtvi preko zaužite H2O postanejo del njih, hkrati pa se züriško jezero, ki je odprto tudi za kopalce, spremeni v veliki stoječi Ganges sredi Evrope.

Vi pa berete pepel OFF programa Radia Študent, ki še čaka na trenutek, ko se bo dvignil kot Feniks.

OFF PROGRAM

Argentinsko zvezno sodišče v San Martinu je danes 82-letnega zadnjega argentinskega diktatorja Reynalda Bignoneja obsodilo na 25 let zapora zaradi mučenja in nezakonitih pridržanj v času njegove diktature. Gre za diktatorja, ki je 1. julija 1982 prevzel vodenje vojaške hunte, potem ko je po porazu v Falklandski vojni odstopil njegov predhodnik Leopoldi Galtieri, vladanje pa je končal 10. decembra 1983, ko je oblast prevzel prvi izvoljeni argentinski predsednik Raul Alfonsin. Sodišče je tako Bignoneja spoznalo za krivega v 56 točkah obtožnice, ki ga med drugim bremenijo mučenja, ropanja, odvzema prostosti in ilegalnih hišnih preiskav. Prav tako je sodišče zaradi zločinov v času te diktature na 17 do 25 let obsodilo še šest nekdanjih argentinskih generalov, ki so danes stari več kot 80 let.

O dogajanju na severu ameriškega kontinenta pa se javlja naša redna poročevalka iz Združenih držav Lidija Poljaček:



V Nemčiji so potrdili prvo ministrico turškega rodu v vladi kakšne zvezne dežele. Pravnici Aygül Özkan, ki prihaja iz vrst vladajoče Krščansko-demokratske unije, je premier Spodnje Saške Christian Wulff ob spremembah v vladi dodelil resor za socialne zadeve. Ministrica, ki bo med drugim odgovorna tudi za integracijo tujcev, je kot eno od prednostnih nalog izpostavila predšolsko vzgojo otrok priseljencev. Poslanci imigrantskega rodu v nemških poslanskih klopeh niso redkost, tokrat pa se je prvič zgodilo, da je bila za ministrico imenovana Turkinja. Sicer naj bi priseljenci in njihovi potomci v Nemčiji predstavljali 18,7 odstotka prebivalstva.

Po tragični letalski nesreči v ruskem Smolensku, v kateri je umrl poljski predsednik Lech Kaczynski in ostali poljski visoki politični predstavniki, so iz poljskega parlamenta sporočili, da bo prvi krog predčasnih predsedniških volitev 20. junija. Morebitni drugi krog pa bo potekal 4. julija. Za zdaj ni jasno ali bo Lecha Kachynskega, ki se je nameraval kot kandidat stranke Zakon in pravičnost potegovati za nov mandat, nadomestil brat Jaroslaw. Pokojnikov brat dvojček naj namreč ne bi bil preveč priljubljen. Javnomnenjske raziskave so denimo večjo prednost dajale nekdanjemu podpredsedniku parlamenta Jerzyju Szmajdzinskemu, ki je bil eden izmed potencialnih predsedniških kandidatov, vendar je prav tako preminil v nesreči. Volilni odbori morajo sicer do 6. maja zbrati 100.000 podpisov in sporočiti imena kandidatov.

Razmere v evropskem letalskem prometu se počasi normalizirajo. Tako se na stari celini odpirajo vsa večja letališča, letalske družbe pa se vračajo v poln obseg delovanja. Zvečer naj bi se po večdnevnem zaprtju zaradi obnove odprlo tudi brniško letališče. Toda letalske družbe sporočajo, da bodo zaenkrat pred lokalnimi poleti imeli prednost tisti na daljše razdalje in vsi medcelinski.

Kljub normaliziranju razmer pa ima izginjajoči prometni kaos konkretne posledice tudi v Sloveniji. Tako je odpovedana evrosredozemska ministrska konferenca, ki bi se morala zgoditi 25-ega in 26-ega aprila na Brdu pri Kranju. Francija in Egipt kot sopredsedujoči Uniji za Sredozemlje, Španija kot predsedujoča Svetu EU ter Slovenija kot gostiteljica so se zaradi razmer v letalskem prometu odločile, da konferenco prestavijo na jesen. Namen konference bo po treh letih evrosredozemske pobude narediti presek dosežkov in sprejetje novega načrta o krepitvi evrosredozemskega sodelovanja na področju raziskav, razvoja, visokega šolstva in inovacij.

Vodja španske diplomacije Miguel Ángel Moratinos se mudi na dvodnevnem obisku v Srbiji, kjer se je sestal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem in zunanjim ministrom Vukom Jeremićem. Namen obiska je bil najti rešitev, ki bi omogočila tako Srbiji kot Kosovu udeležbo na ministrski konferenci Zahodnega Balkana v Sarajevu junija letos. Moratinos je sicer obljubil podporo Srbiji pri njenem vključevanju v Evropsko unijo, rešitve za hkratno udeležbo Srbije in Kosova pa niso našli. Srbija vztraja, da se spoštuje resolucija Združenih narodov 1244 in da se Kosovo predstavi na konferenci pod imenom Kosovo/Unmik ali Kosovo/Resolucija ZN 1244. To so za uradno Prištino nesprejemljive zahteve. Moratinos je kljub temu optimističen in napoveduje, da bo sarajevska konferenca prelomna za evropsko posredovanje na Balkanu.

V Strasbourgu se nahaja ekipa Radia Študent. Več o dogajanju v evropskem parlamentu na aprilskem zasedanju nam bo poročal Slaviša Majstorovič:



Čez nekaj minut – natančneje ob pol štirih - se bodo v kliničnem centru sestali predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan in zdravniki ljubljanskega regijskega odbora, ki so glavni pobudniki sklica izredne seje skupščine zdravniške zbornice, kjer bi ponovno glasovali o zaupnici predsednici. O namenu in ozadju sestanka smo govorili z Deanom Ravnikom, zdravnikom iz ljubljanskega regijskega odbora:



V Državnem zboru poslanci razpravljajo o že drugi vloženi interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Opozicija v interpelaciji, ki je bila vložena natanko leto dni po glasovanju o prvi, očitajo ministrici politično poseganje v aferi bulmastifi in klientelistično in negospodarno ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad.

Poslancem Slovenske demokratske stranke so se tokrat pri vložitvi interpelacije pridružili poslanci Slovenske ljudske stranke in Slovenske nacionalne stranke, vsi pa menijo, da bi bilo veliko gospodarneje, če bi vlada prostore za Nacionalni preiskovalni urad najela na Litostrojski cesti, kjer naj bi prostori po 20-ih letih prišli v last ministrstva. Ministrico zaenkrat podpirajo poslanci Zares, Liberalne demokratske stranke in Slovenskih demokratov razen poslanca Andreja Magajne. Koalicijski poslanci DeSUS-a pa naj bi glasovali po lastni presoji.

Na Brdu pri Kranju se je začel 4. kongres socialnega dela. Več o temah tridnevnega kongresa in o podpori vlade pri obravnavi socialnih tem nam bo povedala Vesna Leskovšek, predsednica organizacijskega odbora kongresa: