Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Begunci in biznis: B&B (2818 bralcev)
Ponedeljek, 26. 4. 2010
Romana Z.



Slovensko gradbeno podjetje poskuša z Libijo skleniti 333 mio evrov vreden posel. Kakšna je cena gospodarskega sodelovanja med EU in Libijo? Nafta, plin, naložbe in življenja beguncev so sredstva pogajanj in izmenjave med celinama.

Pogovor s Tomom Križnarjem o pomembnosti obiska Suleimana Jamousa, mirovnika in duhovnega vodje, dalaj lame Sudana.

Povabilo k sodelovanju pri prvem festivalu migrantskega filma v Sloveniji, Na poti.

Oddaja v celoti

V zadnjem mescu dni lahko sledimo navidezno srečnemu razpletu zgodbe, ki se je za Slovenijo začela z novemberskim obiskom premierja Pahorja pri libijskem predsedniku Gadafiju. Novice o uspešnem podpisu 333 milijonov evrov vredne pogode slovenskega gradbenega podjetja z Libijo ponavadi spremljajo še fotografije kamel, ki jih je naš premier dobil kot znak naklonjenosti libijskega voditelja. Kamele so deležne neverjetne medijske pozornosti, saj potencialno lahko ogrozijo prosperirajoče dogovore med državama. Namreč zaradi strogih meril Evropske unije so postopki za uvoz živali kompleksni in dolgotrajni, delegacija iz Libije, ki jo pričakujemo, pa bi utegnila biti užaljena, če živali še ne bi zapustili rodne grudi.

Jasno je, da Slovenija, tako kot mnogo drugih držav EU, teži k poglobitvi sodelovanja z Libijo. Potencialno desetkratno povečanje blagovne izmenjave v dveh letih, o katerem sta libijski in slovenski premier govorila na Pahorjevem obisku v Tripoliju, vsekakor zveni obetavno za trenutno gospodarsko situacijo. Za bolj celostno sliko pa je kljub temu potrebno dodati še širši okvir utrjevanja gospodarskih vezi med Libijo in Evropsko unijo, v kontekstu katere se dogaja tudi gospodarsko zbliževanje naše države. Le ta skriva neprijetno senco. Evropska unija podpira in celo financira begunske kampe v Libiji, ki so prizorišče grobih kršitev človekovih pravic.

Mnogi etiopijci, somalijci, sudanci in drugi, ki so zaprti v Libiji, bi, v kolikor bi dosegli obale Evrope, bili prepoznani kot politični begunci. Poleg političnih beguncev je vse več ljudi prisiljenih zapustiti dom zaradi spreminjajočih klimatskih razmer, vse manj dežja, vode in hrane. Le ti nimajo nikakršne zaščite. Za spremembe okolja, ki ljudi v vse večjem številu silijo v to, da dom zapustijo, smo odgovorni v veliki meri tudi mi, tako imenovan razvit svet in naš način življenja.

Tako v Sudanu kot na celotnem področju Sahela je meja med okoljskimi in političnimi begunci le stežka zarisljiva. Pomanjkanje vode je neposredno povezano z destabilizacijo območij. Konflikti zaradi degradacije okolja so sočasno realnost in nevprašljiva napoved prihodnosti. O tem smo govorili s Tomom Križnarjem, ki je na to temo opozoril tudi v svojem dokumentarnem filmu Darfur, Vojna za vodo.

Suleiman Jamous prihaja na obisk v Slovenijo in Bruselj, da opozori na situacijo v Sudanu in na odgovornost zahoda.

Oddaja v celoti:





Komentarji
komentiraj >>