Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
EU in Palestina (2293 bralcev)
Sobota, 24. 4. 2010
Slavc




Palestina. Že sama beseda spodbudi plaz asociacij. Malokdo še ni slišal zanjo in skoraj vsi imajo mnenje o njej. Kaj je tako mističnega v Palestini, območju, ki ga že desetletja pretresajo nasilni spopadi. Skoraj mitična Palestina je zibelka treh največjih monoteističnih religij; je mesto, h kateremu se obračajo milijarde ljudi, je tudi popolnoma izčrpana regija brez upanja. Konflikt v Palestini je eden izmed najdolgotrajnejših in najbolj javnih konfliktov v 20. stoletju. Pravzaprav je prisoten v toliki meri, da se ljudem nekako ne da poslušati o njem. Medijsko poročanje zato niha, verjetno pogojeno s kakšnim dogodkom vrednim poročanja, kot recimo razleteli se avtobus, ali nediskriminatorno bombardiranje v slogu Dresdena. Kar ljudje pogostokrat spregledajo, je dejstvo, da tam životarijo milijoni ljudi, ki so prikrajšani za osnovne človeške potrebe.

Evropska unija je globoko vpletena v tako imenovano palestinsko vprašanje. Evropska komisija je na primer največja donatorka palestinskim oblastem, Evropski parlament pa je oblikoval delegacijo za odnose s palestinsko upravo. Ad hoc delegacija je bila ustanovljena 3. novembra 1993, stalna delegacija pa 12. decembra 1996. Ker palestinska država uradno ne obstaja, si je delegacija nadela ime „delegacija za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom“. Pogovarjali smo se s predsednikom delegacije, Proinsiasom De Rosso, evropskim poslancem iz Irske. Gospod De Rossa se predstavi in pove kaj pravzaprav počne:










Glede dejanskih učinkov delovanja svoje delegacije se De Rossa takole opredeli:









Situacija, o kateri govori De Rossa, je še dodatno zapletena zaradi notranjih delitev med Palestinci. Hamas je danes največja politična stranka v palestinskem parlamentu. Nastala je leta 1987 med prvo intifado, njeno vojaško krilo pa je izvedlo številne samomorilske napade na Izrael. Njen odnos z drugimi palestinskimi strankami je tudi vse prej kot idiličen.

Zaradi nasprotovanja politiki Jaserja Arafata so simpatizerje Hamasa preganjali, palestinska uprava pa jih je zapirala. Na parlamentarnih volitvah leta 2006 je Hamas dobil absolutno večino v palestinskem parlamentu. Od junija 2007 je bil udeležen v vojaških spopadih z rivalsko stranko Fatah. Trenutno kontrolira Gazo, vlade Kanade, Izraela, Japonske, Združenih držav kot tudi Evropska Unija pa jo imajo v registru terorističnih organizacij. O odnosu Evropskega parlamenta do Hamasa je De Rossi povedal tole:









V tem kontekstu smo se pogovarjali o tem, ali sploh obstaja enotna politika Evropske unije do palestinskega vprašanja in o odnosu z večjimi igralci kot na primer z ZDA:









Evropska unija je torej glavni ekonomski partner tako za Izrael kot za Palestince. Zanimalo nas je, kaj se je zgodilo z vsemi evropskimi investicijami po nedavni vojni in splošnem uničenju v Gazi:









Zanimalo nas je, kako De Rossi vidi nadaljnje delovanje Evropskega parlamenta na tem področju:









Pogovor bi se lahko nadaljeval še dolgo, saj je vprašanje eno izmed najbolj kompleksnih dandanes. Na žalost smo se zaradi zasedenosti gospoda De Rossa morali zadovoljiti z pričujočim. Sicer izjemno zanimiv gospod, ki je bil med drugim aktiven član IRE in minister v irski vladi, zaključi z lastno impresijo palestinske groze, ki jo zadnjih deset let obišče vsaj trikrat na leto:









Odpoved:
Oddajo je pripravil Slaviša, tehnična izvedba 359, brala Polona.


Komentarji
komentiraj >>