OFF NAPOVEDNIK

V Savdski Arabiji naj bi bilo kmalu možno opravljati doktorat iz razlaganja sanj. O ustanovitvi takšne akademije namreč razmišlja ugleden razlagalec sanj iz te muslimanske dežele, Jusuf al Harthy, ki sanje razlaga tudi na savdski televiziji. Harthy pri tem zavrača stališče savdskega ministrstva za islamske zadeve, ki pravi, da pri razlaganju sanj ne gre za znanost, ki bi se jo bilo mogoče naučiti, ampak za stvar trenutnega navdiha. Tako naj bi tovrstna akademija razlaganja sanj postala del ene od savdskih univerz.

Islam ima sicer dolgo tradicijo razlaganja sanj, saj prvi katalog s tovrstno literaturo izvira že iz sedmega stoletja. Seveda pa teh razlag sanj ne gre enačiti s knjigo Interpretacija sanj Sigmunda Freuda oziroma z psihoanalitičnim pojmovanjem sanj. Za savdsko ministrstvo za islamske zadeve je gotovo preveč brezbožno, da bi podpiralo institucijo, ki bi razlagala vse svinjarije v naših sanjah po psihoanalitični metodi. Jusuf al Harty pa pričakuje, da bo ministrstvo podprlo akademijo, ki na veliko bolj nedolžen način razlaga simboliko in pomen naših sanj.

Berete ne-sanjav OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Iraku se je začelo ponovno štetje glasov parlamentarnih volitev, ročno preštevanje pa poteka ob navzočnosti predstavnikov ameriškega in britanskega veleposlaništva v Bagdadu. Revizijo je zahteval iraški premier Nuri al Maliki, ki trdi, da je med volitvami 7. marca na voliščih v Bagdadu prišlo do kršitev. Tako bodo po besedah predstavnika iraške volilne komisije Kasima al Abudija ponovno prešteli 600 škatel glasov. Gre sicer za pomembno volilno enoto, saj ji pripada 70 sedežev v 325-članskem parlamentu. Maliki upa, da se bo s ponovnim štetjem glasovnic v Bagdadu povečala razlika njemu v prid in bi tako lahko dohitel tekmeca Ijada Alvaija, čigar sekularna koalicija je na volitvah dobila 91 poslancev, medtem ko jih je Malikijeva koalicija dobila 89. Za večino v parlamentu potrebujeta 163 glasov, pogajanja z manjšimi strankami pa so zaradi ponovnega štetja glasovnic v Bagdadu zastala.

Severnokorejski vodja Kim Jong Il naj bi zjutraj prispel na Kitajsko, zaradi česar so domnevno v obmejnem mestu Dandong, v katerega je prispel vlak s Kimom, morali prekiniti vse turistične dejavnosti. Če je severnokorejski vodja res prispel na Kitajsko, je to njegov prvi obisk te države po več letih in prva pot v tujino po letu 2008, ko naj bi ga zadela kap. Sicer je Kima Jonga Ila na Kitajsko že na začetku leta povabil predsednik Hu Jintao, šlo pa naj bi za prizadevanja za ponovno oživitev pogovorov o severnokorejskem jedrskem programu. Kitajska je edina, vsaj delna zaveznica Severne Koreje.

Oblasti v New Yorku so sporočile, da za bombo, ki so jo v soboto odkrili v enem od avtomobilov na trgu Times Square, ne stoji mreža Al Kaida. Prav tako so zavrnili, da bi za poskusom napada stali pakistanski Talibani, ki so na svetovnem spletu prevzeli odgovornost za poizkus napada, ki naj bi bil maščevanje za smrt njihovega vodje Bajtulaha Mehsuda in smrt vodij Al Kaide v Iraku, Abuja Omarja al Bagdadija in Abuja Ajuba al Masirja. Newyorška policija naj bi sicer imela vrsto indicev, vključno z 82-imi posnetki varnostnih kamer na Times Squaru, a storilcev še niso odkrili. Za čimprejšnje odkritje storilcev se je zavzel tudi ameriški predsednik Barack Obama.

Pakistanski državljan Mohammad Ajmal Amir Qasab je bil spoznan za krivega v 86 točkah obtožnice, ki ga bremenijo sodelovanja v smrtonosnem napadu v Bombaju leta 2008. Qasab, edini preživeli napadalec, je tako med drugim spoznan za krivega umorov, spodbujanje vojne proti Indiji in posedovanja eksplozivov. V napadu je umrlo 174 ljudi, sicer pa je lani Pakistan, ki je priznal, da so bili napadi delno načrtovani na njegovem ozemlju, obtožil sedem ljudi v povezavi z napadom, med drugim tudi domnevnega načrtovalca napada Zaki-ur-Rehmana Lakhvija, ki je domnevno tudi vodja uporniške skupine Laškar-e-Taiba.

Začasna kirgizistanska vlada je pripravljena plačati do 100.000 dolarjev za informacije, ki bi privedle do aretacije odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva in njegovih sodelavcev. Bakijev, ki ga krivijo za smrt 85-ih protestnikov, se je zatekel v Belorusijo. Na seznamu imen odgovornih za pomore se poleg nekaterih nekdanjih članov vlade nahajajo tudi sin Bakijeva, Maksim, brat Žaniš in nekdanji premier Danijar Usenov.

Vodja podmladka južnoafriške vladajoče stranke Afriški nacionalni kongres Julius Malema se bo moral disciplinsko zagovarjati, ker naj bi vzpodbujal rasne napetosti s petjem pesmi o belopoltih kmetih iz ere apartheida. Sicer naj bi bila podpora Maleme Jacobu Zumi ena od ključnih, ki je Zumi pomagala obdržati predsedniški stolček. Na zaslišanju naj bi dalo oceno njegovega obnašanja tudi več uglednih članov Afriškega nacionalnega kongresa. Obtožbe naj bi Afriški nacionalni kongres spravile na slab glas, medtem ko je moteča tudi podpora zimbabvejskemu predsedniku Robertu Mugabeju, ki jo javno izraža Malema. To namreč spravlja v kočljivo pozicijo Južnoafriško republiko, ki je v primeru Zimbabveja mediator.

V Franciji so znani prvi konkretni načrti glede pokojninske reforme, ki je ena od pomembnejših projektov predsednika Nicolasa Sarkozya. Tako naj bi se do leta 2030 upokojitvena starost dvignila na 63 let, medtem ko je bila doslej 60 let. Predlog zakona o reformi naj bi na vladi obravnavali v začetku julija, v parlamentu pa bodo o njem predvidoma razpravljali septembra. Francozi dvigu upokojitvene starosti nasprotujejo, zaradi česar se je na protestih v Parizu in drugih krajih za 1. maja zbralo več deset tisoč ljudi. Premier Francois Fillon (izg. fransua filo) pa pravi, da bo do leta 2050 zmanjkalo 100 milijard evrov, če sistema ne bodo spremenili. Francozi sicer menijo, da je pokojninski sistem treba spremeniti, vendar pa dvig starostne meje za njih ni rešitev.

Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je ponovno prižgal zeleno luč zakonu o kapitalskih naložbah. Osem članov odbora je glasovalo za zakon, sedem pa proti. Sicer je veto na zakon izglasoval Državni svet na zahtevo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim članom Slovenske demokratske stranke Bogomirjem Vnučcem. Po besedah kritikov zakon ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države. Po novem zakonu naj bi bila ustanovljena agencija, ki bo pristojna za pridobivanje in razpolaganje z vsemi kapitalskimi naložbami v državni lasti. O zakonu in glasovanju na odboru smo govorili s članom odbora in poslancem Socialnih demokratov Bogdanom Čepičem.



Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je pred izredno sejo državnega zbora podprl razpis referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Sklic referenduma je sicer že podprlo kar 86 od 90-ih poslancev. Poslanci so referendum na odboru skladno podprli z desetimi glasovi za, a so se že šli predvolilno kampanjo. Tako so koalicijski poslanci sporazum branili, opozicija pa ga je napadala. Sledi še razprava o referendumu na izredni seji, ki ravno sedaj poteka.

Poteka svetovni dan svobode medijev, ob katerem sta se oglasila tudi obe slovenski novinarski društvi. O svobodi medijev v Sloveniji, o tukajšnjem novinarstvu in vmešavanju politike v novinarstvo, smo govorili s predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Kršinarjem in generalno sekretarko društva novinarjev Slovenije Špelo Stare. Kršinar je za začetek obrazložil, zakaj meni, da se svoboda medijev v Sloveniji slabša.



Ali Kršinar morda pričakuje kakšno peticijo, če je svoboda novinarstva zares tako majhna in kako ocenjuje odnos do novinarjev s strani prejšnje in strani aktualne vlade?



Kako pa trenutno situacijo na področju medijev v Sloveniji in angažiranost novinarjev komentira Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije.