Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MULATU ASTATKE: Mulatu Steps Ahead (Strut, 2010) (ponovitev 14. 5. 2010 ob 00.30) (2573 bralcev)
Petek, 7. 5. 2010
Borja



Čeprav ploščo reklamirajo kot prvo Mulatujevo samostojno po več kot
20. letih, pa gre za dosti več kot to. Večji del je namreč posnel s
člani ameriške zasedbe Either/Orchestra, pri projektu pa so sodelovali
tudi razni etiopski glasbeniki in člani britanske skupine
Heliocentrics. Steps Ahead je v glavnini (free) jazzerski album z
dodatkom latin jazza, deluje kot "remiks" smernic, ki jih je etiopski
mojster nakazal že v 60. in 70. (v celoti!)
* Čeprav ploščo Mulatu Steps Ahead reklamirajo kot prvo Mulatujevo samostojno po več kot 20-ih letih, pa gre za dosti več kot to. Večji del je namreč posnel s člani ameriške zasedbe Either/Orchestra, pri projektu pa so sodelovali tudi razni etiopski glasbeniki in člani britanske skupine Heliocentrics, s katerimi je predlani izdal plato Inspiration Information. Steps Ahead je v glavnini presenetljivo prostoslogovni jazzerski album z dodatkom latin jazza, deluje pa kot "remiks" smernic, ki jih je etiopski mojster nakazal že v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Astatkeja v zgodovinah drugih godb navajajo kot očeta eklektičnega žanra ethio jazza. Raziskoval je na raznih poljih, najočitneje pa je združeval etiopsko tradicionalno godbo z zahodnjaškimi obrazci, največ z jazzom in latin jazzom, slogoma, ki se ju je nalezel, ko se je v 60-ih letih potikal po Londonu in New Yorku. Bil je namreč prvi v svoji generaciji etiopskih glasbenikov, ki je ogromno potoval in snemal v tujini – starša sta ga poslala v Wales študirat aeronavtično inženirstvo, končal pa je na študiju glasbe v Londonu. Kmalu zatem je postal prvi afriški študent na Harvardu, živel in snemal pa je v New Yorku. Tako ni čudno, da je razvil nekakšno zmes združevanja estetik “zahodnjaškega” jazza in etiopske tradicionalne godbe. Ob vrnitvi v Etiopijo je le stežka navadil domače občinstvo na novo godbeno zmes, včasih je bil - po lastnih besedah - na koncertih deležen tudi žvižgov. V linearni zgodovini popularnih godb naj bi Mulatu na teh potovanjih in “rezidencah” po Združenih državah in Britaniji vpil zahodne sloge, jih zmiksal z etiopskimi tradicionalnimi stili in evo, dobili smo ethio jazz. Čeprav sem do tovrstnih preprostih in logičnih tokov dogajanj in “rojstev žanrov” precej skeptičen in čeprav je Mulatu imel ogromno sodobnikov, ki so vplive črpali verjetno iz vsepovsod in ki jih lahko temeljito preverimo s poslušanjem serije Ethiopiques, pa je vseeno dejstvo, da se je z Mulatujevo vrnitvijo - pa tudi že prej - v Etiopiji začelo izjemno plodno glasbeno obdobje, ki mu lahko rečemo tudi ethio jazz. A kljub temu da velja za “očeta ethio jazza”, so ga do nedavnega poznali le navdušenci nad afriškimi godbami, torej specializirani poslušalci. Zasluge za ponovno zanimanje za Astatkejevo glasbo gredo v največji meri enemu človeku – francoskemu zanesenjaku Francisu Falcetu, ki je dolga leta zbiral material iz etiopske pozabljene in unikatne glasbene zapuščine in ga potem izdajal v seriji kompilacij z naslovom Ethiopiques. Prav na teh ploščkih, ki so izšli konec devetdesetih let, pa je v stik z Astatkejem prvič prišel človek, ki je zaslužen za popularizacijo, za manjšo svetovno “astatkemanijo”.

Vse se je namreč spremenilo, ko je pred tremi leti na platna prišel zadnji film Jima Jarmuscha Broken Flowers. Jarmusch je v filmu uporabil dva Astatkejeva komada, ki sta etiopskega mojstra spet “aktualizirala”, etiopski skladatelj, vibrafonist in tolkalec je dobil nova, mlajša občinstva.

V zadnjem letu lahko spremljamo Astatkejevo “renesanso”. Pri sedeminšestdesetih letih se je namreč s polnim zamahom vrnil na sceno. Najprej so prišli redki koncerti z londonsko zasedbo Heliocentrics, ki jih vodi priznani bobnar Malcolm Catto, potem z isto skupino plata Inspiration Information, potem retrospektiva njegovega dela The Story of Ethio Jazz in evo, sedaj je tu še tretja Astatkejeva plata v kratkem obdobju enega leta.

Mulatu Steps Ahead pa ni čisto to, kar smo pričakovali. Je presenetljivo zvočno bogat izdelek – posnel ga je s kopico raznovrstnih glasbenikov, največ s člani ameriške skupine Either/Orchestra. Astatke je pred desetletji deloval v manjših zasedbah, vedno pa je sanjal, da bi delal z big bandom, da bi na ta način lahko realiziral razne aranžmajske in melodične potenciale. In sedaj so se mu sanje uresničile. Zvočna paleta pa je še pestrejša zaradi osupljivega izbora inštrumentov, veliko uporabljajo tudi tradicionalne afriške, in to ne le etiopske inštrumente, nedvomno izstopa zahodnoafriška harfa kora. Za prihodnost pa že kujejo načrte, da bi stare etiopske inštrumente predelali za sodobne potrebe in prijeme.

Če je bila Inspiration Information na nek način predvidljiva plošča, ki je ponudila preigravanje obrazcev ethio jazza z raznimi vložki free jazza, pa je Steps Ahead precej drugačna zgodba. Popolnoma se izogne oznaki “retro” in dodobra, včasih že nerazpoznavno premeša sloge, osnova je eklektični jazz, ki gre vse do latina, največja novost pa je vključevanje raznih afriških, predvsem zahodnih stilov, highlifa, ...

Steps Ahead je na prvi posluh ležerna in ohlapna plošča, definitivno pa najmanj strogo strukturiran Astatkejev podvig doslej. V resnici je sicer pikolovsko dodelana, z raznimi fintami v ritmikah in aranžmajskih rešitvah, specifično nasvingani gruvi so natančno kompleksni. Osnovne kompozicije so bile dosledno spisane, vendar pa so dodali tudi moment improvizacije, saj so kar nekaj odločitev sprejeli “on spot” na samih vajah in snemanjih. Tako so v studiu še marsikaj priredili, veliko pa so si tudi menjali inštrumente, kaj kdo igra se je spreminjalo tekom postavljanja komadov. Po mnenju Dannyja Keanea, ki ne le da na plošči igra, ampak je tudi pomagal pri samih kompozicijah, je ključni trenutek spontanosti in improvizacije prav to mešanje vlog glasbenikov.

Kombinacija ležernosti, ohlapnosti in improvizacije se izkaže za precej učinkovito in bo verjetno privabila dosti bolj razpršene publike, saj je material hkrati razdrobljen, hkrati pa deluje dosti bolj koherentno in “nezahtevno” od večine sodobnih free jazzerskih praks. Privrženci “žlahtnega” Astatkejevega zvoka so tokrat morda malce prikrajšani, a novosti v pristopu in zvočnosti so bile skoraj nujne. Seveda pa ne manjkajo tudi klasični, takoj prepoznavni ethio jazzerski vložki, dva posnetka sta celo priredbi Mulatujevih starejših komadov - eden je suvereni “I Fari Garam i Fari”, ki ga je napisal in prvič posnel leta 1966 v New Yorku.
Mulatu Steps Ahead je plata premika - premika od manjših zasedb k skoraj big bandovski formi, premika k ohlapnim a pincetno dodelanim aranžmajem, k fuziji raznih svetovnih slogov. Je plata lucidnega vključevanja raznih inštrumentov iz povsem različnih družbeno muzikoloških kontekstov. V tem smislu je Steps Ahead dejansko neke vrste nadgradnja ali bolje rečeno prevetritev, nov pristop k formi ethio jazza ali pa vsaj glede na prejšnjo Astatkejevo ploščo Inspiration Information. Navdušuje, da ni “retro” plata, ampak igrišče, peskovnik vseh in številnih sodelujočih glasbenikov.

In pazite, legenda ethio jazza Mulatu Astatke prihaja s Heliocentricsi v začetku julija v Ljubljano, v Križanke. Ne prespat!

pripravil Borja Močnik



Komentarji
komentiraj >>