Solidarnost ni standarden izraz le v besednjaku potlačenih množic, temveč pridobiva na popularnosti tudi v izrazoslovju svetovnih političnih in ekonomskih elit. V tem primeru seveda bolj kot floskula z namenom pridobivanja javne podpore za ne popolnoma razumljene predloge reševanja grške dolžniške krize. Naj spomnimo. Grčija ima skoraj 300 milijard evrov državnega dolga in - kar je morda še huje - proračunski primanjkljaj, ki znaša kar dobrih 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. To Grčiji seveda onemogoča iskanje novih posojil, s katerimi bi poplačala starejše, do katerih je prišla s prezadolževanjem. To je bilo Grčiji omogočeno tudi zaradi takoimenovanega kreativnega računovodstva, oziroma laganja glede državnih bilanc, pri čemer so sodelovali tudi svetovni bančni akterji tipa ameriška banka Goldman Sachs.

Grčija je pod lažnimi predpostavkami z letom 2001 tudi vstopila v evroobmočje in prevzela evro za svojo valuto, tu pa se skriva največji problem za ostale članice tega območja, med njimi tudi Slovenijo. Največja izmed grških težav je seveda nezmožnost odplačevanja najetih posojil, saj so obresti zaradi nezaupanja tako visoke, da je Grčija padla v tako imenovano dolžniško past, iz katere se sama ne more skobacati. Članice evroobmočja pa se bojijo, da bo grški poraz posledično usoden za sam projekt skupne valute, s tem ko bi se kriza razširila tudi na druge šibkejše članice, recimo Španijo, Italijo ali Portugalsko, ki imajo podobne, a bojda še vedno obvladljive probleme.

Dragiša Bošković, ekonomist in publicit, ki živi na relaciji Beograd – Atene, izpostavlja nezaupanje kot verjetno najbolj usodno posledico te krize. Kreativno računovodstvo pa traja že precej časa:



Beseda solidarnost, izrečena s strani evropskih politikov, dobiva drugačen prizvok, ko dodamo, da se Grčiji vbistvu pomaga zaradi pomoči evroobmočju pa tudi bankam, pri katerih je Grčija brezupno zadolžena. Evropska monetarna unija in Mednarodni denarni sklad naj bi tako Grčiji posodila okoli 110 milijard evrov. Gre v grškem primeru prej za reševanje evra kot političnega projekta kot pa reševanje Grčije? Odgovarja Bruce Clark, novinar britanskega tednika The Economist:



Boškovića smo vprašali, čemu so sploh namenjena ta sredstva v obliki posojila:



Razlogov, da je pomoč Grčiji precej nepriljubljena med Evropejci, je več. Eden je ta, da se smatra, da so Grki sami krivi za svojo krizo, češ da so dolga leta živeli prerazkošno za svoje zmožnosti in da še vedno živijo bolje kot ogromno prebivalcev evroobmočja. Druga pa je nepravilna uporaba termina »pomoč«. Teh 110 milijard evrov namreč ne bo pomoč kot taka, ampak posojilo, ki ga bo morala Grčija, vsaj tako se zahteva, vrniti. Obstaja sicer bojazen, da bo moral biti del tega posojila skoraj zagotovo odpisan, ampak vseeno gre za posojilo in ne donacijo. Dragiša Bošković:



Slovenija naj bi Grčiji posodila nekaj manj kot 400 milijonov evrov, ta denar pa si bo tudi sama izposodila. Vendar po nižji obrastni meri, kot ga bo posodila Grčiji, tako da se postavlja vprašanje, ali se da na tej transakciji tudi kaj zaslužiti:



Seveda ta posojila ne bodo posredovana brez obveznosti. Grčija bo morala tako v prihodnjih treh letih privarčevati 30 milijard evrov in proračunski primanjkljaj zmanjšati s sedanjih več kot trinajst na tri odstotke bdp-ja. Državnim uslužbencem bodo ukinili tako imenovano 13. in 14. plačo oziroma pokojnino, davek na dodano vrednost se bo zvišal z 21 na 23 odstotkov, trošarine na gorivo, tobak in alko pa za 10 odstokov. Da bi pomirili množice, bodo obdavčili tudi luksuzne dobrine, a to ljudi ne pomirja.

V Atenah so divjali množični protesti kot izraz nestrinjanja z vladno politiko reševanja krize. Naš sogovornik iz Grčije je George Pantikos, koordinator za sodelovanje s tujino v enem izmed največjih sindikatov Pame. Kakšna je trenutna situacija v Grčiji, potem ko je dva dni potekala splošna stavka in je parlament včeraj podprl vladne varčevalne ukrepe:



So si sindikati enotni v nasprotovanju sedaj že sprejetim ukrepom?



Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, izpostavlja predvsem prevalitev varčevalnega bremena na ramena tistih, ki krize niso povzročili:



Grški sindikati torej močno protestirajo proti napovedanim ukrepom. So njihovi protesti glede na situacijo sploh smiselni? Bruce Clark:



Kolikšno pa je strinjanje slovenskih sindikatov z argumentom, ki ga je za slovensko pomoč Grčiji ponudil premier Borut Pahor? Če ga prosto povzamemo, je svojo podporo posojilu argumentiral nekako tako: s tem ko rešujemo Grčijo, rešujemo evroobmočje, z njim pa tudi majhno in odprto slovensko gospodarstvo. V končni fazi s tem rešujemo usodo slovenskega delavstva.



Svojo alternativo sedanjemu mehanizmu reševanja javnofinančnih težav v posameznih državah imajo tudi sindikati. Kot prvo naj poudarimo, da že omenjenemu načinu, ki temelji na posojilih, ne nasprotujejo samo slovenski sindikati, ampak so po Semoličevih zagotovilih usklajeni tudi na evropski ravni. Sama sindikalna alternativa pa ni osredotočena samo na parcialne ukrepe posamezni državi, temveč predvsem na usklajene rešitve v vseh članicah Evropske unije:



Nekateri omenjajo tudi možnost izločitve Grčije iz kluba držav z evrom zaradi nespoštovanja in neizpolnjevanja kriterijev. Kako na to gleda Dragiša Bošković?



Ali vidi Clark kakšno alternativo sedanjemu predlogu nudenja pomoči Grčiji?



Georges Pontikas je izpostavil nekatere predloge, ki jih grški sindikati ponujajo kot možno rešitev aktualnih javnofinančnih zagat Grčije:



Grška zgodba je stara kot sam kapitalizem. Državo so prezadolžili politiki, ukrepe za reševanje krize pa bodo občutili državljani, torej delavci. Lahko govorimo v tem primeru o razrednem boju?



Kultivator sta pripravila Tadej in Boris.