Velikemu valu razgibano pestrega koncertnega dogajanja v Ljubljani se je s četrtkovim nastopom v Kinu Šiška pridružil tudi francoski kolektiv Nouvelle Vague. Pred šestimi leti je na površje priplaval njihov prvi album, ki se je v ležernem tempu zaril v ušesa in srca poslušalcev. S konceptom predelav novovalovskih, post punk komadov skozi senzibilne bossa nova, lounge, reggae, chill out ritme so Nouvelle Vague osvajali poletje 2004. Idejni vodji Nouvelle Vague, Marc Collin in Olivier Libaux, predstavljata jedro in stalnico zasedbe, spremenljivi in permutacijski del pa so iz vseh vetrov nabrane pevke, ki na vseh štirih albumih bolj ali manj markantno odpojejo izbrane komade. Najbolj znana med njimi je Cibelle, ki je nedavno opozorila nase z izvrstnim prvencem.

Preden se posvetimo samemu koncertu, naj opozorim, da so Nouvelle Vague 'Cover Band'. To pomeni, da igrajo zgolj predelave in posledično nimajo lastnih avtorskih komadov. Aranžersko in producentsko so vsi štirje do sedaj izdani albumi izpiljeni, a je res, da z vsakim izgubijo nekaj žara, ki je bil najbolj močan prav na že prej omenjenem prvencu. Ideja in izbira komadov ter njihova revitalizacija Nouvelle Vague dodaja tudi neko didaktično noto. Kar je glede na brezčasne hite, ki se jih lotevajo, vsekakor pohvalno. Saj, če ste mislili, da je 'Love Will Tear Us Apart', komad, ki ga res vsi poznajo, ste se zmotili. Če se pomudite ob publiki, ki se 'oplaja' ob komercialnih radijskih postajah, boste kaj kmalu ugotovili, da nimajo pojma, o čem govorite. Nouvelle Vague pa so ravno prav prijazni, ravno prav poslušljivi, ravno prav seksi, če že hočete, da pritegnejo poslušalce z vseh vetrov, vmes pa opravijo še kakšno dobro delo in komu malo odstrejo zastrta glasbena obzorja.

Pričakovati, da bodo Nouvelle Vague izvedli revolucionarno glasbeno akrobacijo, je iluzorno. Na koncert Nouvelle Vague ne greš iskat glasbenih presežkov in se pikolovsko zmrdovati nad morebitnim predimenzioniranjem same zasedbe. Kot rečeno, Nouvelle Vague so ''Cover Band'' in od takega banda se v prvi vrsti pričakuje, da naredi dober žur in to je Nouvelle Vague na četrtkovem koncertu tudi uspelo. V razprodani Katedrali Kina Šiške je predvsem briljirala avstralska pevka Nadiele, ki se ponaša z atributi popolne ''frontmanke''. Je ravno prav nora, ima izjemno karizmo in atraktiven izgled, zmožnost spontane komunikacije s publiko, ne govori neumnosti in, kar je najpomembneje, res dobro poje.
Z Nadiele, ki se je kljub svojim nefrankofonskim koreninam trudila z francosko naglašeno angleščino, so Nouvelle Vague zadeli terno. Tudi druga pevka, ki je predstavljala antipod Nadiele, se je solidno odrezala, kljub manjšim netočnostim, ki so se ji sem ter tja ponesrečile. No, njen nastop ni bil nič v primerjavi s katastrofalno odfušanim hitom Blind, ki so si ga tudi za 30 EUR v Kinu Šiška pred kratkim privoščili Hercules and Love Affair.

Od Nouvelle Vague smo torej slišali nabor komadov z vseh štirih albumov v korektni izvedbi, ki je mestoma mejila na presežek predvsem zaradi prej omenjene Nadiele. Po dveh podaljških in dobri uri in pol nastopa so Nouvelle Vague prvič sestopili z ljubljanskega odra in publiko prepustili v daljavi prihajajočemu petkovemu večeru, katerega edini pravi smisel je, kot so ugotovili že The Specials in kot je skupaj z nastopajočimi pela cela dvorana: 'I Go Out on Friday Night and I Come Home on Saturday Morning.'

Na koncertu Nouvelle Vague je pomrmravala Katja Preša.