Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«.
Dobro jutro in lepo pozdravljeni v še eni izdaji sredine resno-sarkastične rubrike Napihovanje! Še najbolj apolitični med vami ste verjetno že slišali za novi veleumni zakon vlade - Zakon o malem delu. Razlog so seveda številne objave, publikacije, flajerji in plakati, s katerimi nas že od časa prve napovedi zakona zasipajo s strani slovenskih študentskih organizacij. Danes pa smo končno tudi dočakali ta famozni dan D: namreč dan vseštudentskih, vseslovenskih in na splošno ultrarevolucionarnih demonstracij, ki bodo za vedno zaznamovale svetovno zgodovino in vrnile slovenskemu študentu tisto, kar mu pripada - pravico do dela, kakopak!
Začnimo torej in medias res, z analizo teh tektonskih premikanj v slovenskem delavsko-študentskem tkivu, še preden je novi zakon vanj resno zasekal s finančnim skalpelom. Ne moremo se seveda upreti prvemu, drugemu in tudi zadnjemu vtisu, da se razlog za tolikšen medijski pomp glede pričujočega zakona nahaja v strahu študentskih funkcionarjev, da bi izgubili svoje stolčke - oziroma velik del denarja, s katerim že leta in leta razpolagajo brez kakršnekoli kontrole - kot da je razlog temu njihova resnična briga za študente in njihovo delo.
Ampak pustimo ob strani študentske organizacije in njihove funkcionarje – pozabimo torej na načrtovane kupčije diskoteke Bachus ali kopališča Laguna, pozabimo za trenutek, kako neskončna je neumnost Škisove tržnice, pozabimo na turbofolk koncerte na Gospodarskem razstavišču in, za konec, ne razmišljajmo niti o tem, koliko študentskega denarja, za katerega navsezadnje gre, je zapravljenega za pričujočo medijsko kampanjo – in se za trenutek osredotočimo na resnični objekt naše analize: na ubogega študenta in njegovo delo namreč.
Torej, ne glede na to, kakšno je stališče ekipe Napihovanja glede slovenske vlade, študentskih funkcionarjev in študentskih organizacij na sploh – je pa iz že rečenega precej dobro razvidno – ne moremo mimo golega dejstva, da bo v primeru sprejetja zdajšnjega predloga Zakona o malem delu marsikateri slovenski študent izgubil možnosti financiranja svojega študija z lastnim delom. In sicer kljub temu, da bo na mesec lahko zaslužil dvakrat več kot piše na plakatih, ki jih lahko vidimo po vsem mestu in ki navajajo najmanjšo možno postavko od 240 evrov bruto na mesec.
Ne moremo niti mimo dejstva, ki osebno zadeva ekipo Napihovanja, da pričujoči zakon lahko precej prizadene tudi različne zavode - katerih ustanovitelji so taiste študentske organizacije - ki pa so še kako pomembni za slovensko kulturno in družbeno življenje. Med takšne med drugim spadajo recimo Študentska založba, galerija Kapelica in Klub K4 ter, nenazadnje, tudi vaš in naš priljubljeni Radio Študent.
Zanimivo je, da je obstoj vseh omenjenih organizacij ogrožen v času tako imenovane leve vlade. O tem, koliko je sedanja vlada leva, pa verjetno dovolj govori dejstvo, da je pristojni minister Svetlik v TV oddaji Tranzistor kot argument za uvajanje Zakona o malem delu pribil, da sta Študentska založba in Radio Študent nelojalna konkurenca na trgu, ker brez razpisa dobivajo denar od države. Na kakšen način je Radio Študent nelojalna konkurenca recimo Radiu Hit ali Radiu Veseljak - in ali bo vlada skušala preprečiti tudi priliv denarja Radiu Ognjišče, ki ga ta dobiva od Cerkve in je torej nelojalna konkurenca na trgu - ekipi Napihovanja niti po dolgi zakulisni raziskavi ni uspelo izvedeti.
Za konec še nek malce bolj poglobljen, splošnejši razmislek o današnjih protestih. Leta 1968 so študentje po vsem svetu protestirali proti tradicionalni družbi in med drugim zahtevali recimo drugačno izobraževalno, socialno, seksualno in družbeno ureditev. Takšnih zahtevkov si ljudje in študentje v današnji globalizirani kapitalistični družbi očitno ne moremo več niti predstavljati - kaj šele, da bi se za njih borili.
Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«.
Re: Malo veliko delo
Gregor Kardinar [20/05/2010]
Navajam: "[...] in ali bo vlada skušala preprečiti tudi priliv denarja Radiu Ognjišče, ki ga ta dobiva od Cerkve in je torej nelojalna konkurenca na trgu - ekipi Napihovanja niti po dolgi zakulisni raziskavi ni uspelo izvedeti. [...]"
Država ne more skušati tega preprečiti, ker je Cerkev svobodna pri razpolaganju s svojim denarjem.
Poleg tega pa, če država ponudi razpis za radijske kulturne programe z jasno zastavljenimi merili, ne vidim, zakaj ne bi mogel npr. Radio Salomon konkurirati Radiu Študent za sredstva. Konkurenca bi uničila mit o samoumevnosti državnih prihodkov tja, kamor se že leta iztekajo, poleg tega bi konkurenčno okolje prisililo k večji kvaliteti v borbi za razpisana sredstva.
Strah pred takšnimi sprememba je razumljiv, vprašanje pa je, ali je tudi upravičen!
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
Gregor Kardinar [20/05/2010]
Navajam: "[...] in ali bo vlada skušala preprečiti tudi priliv denarja Radiu Ognjišče, ki ga ta dobiva od Cerkve in je torej nelojalna konkurenca na trgu - ekipi Napihovanja niti po dolgi zakulisni raziskavi ni uspelo izvedeti. [...]"
Država ne more skušati tega preprečiti, ker je Cerkev svobodna pri razpolaganju s svojim denarjem.
Poleg tega pa, če država ponudi razpis za radijske kulturne programe z jasno zastavljenimi merili, ne vidim, zakaj ne bi mogel npr. Radio Salomon konkurirati Radiu Študent za sredstva. Konkurenca bi uničila mit o samoumevnosti državnih prihodkov tja, kamor se že leta iztekajo, poleg tega bi konkurenčno okolje prisililo k večji kvaliteti v borbi za razpisana sredstva.
Strah pred takšnimi sprememba je razumljiv, vprašanje pa je, ali je tudi upravičen!
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
Tacite [20/05/2010]
Navajam:
"Takšnih zahtevkov si ljudje in študentje v današnji globalizirani kapitalistični družbi očitno ne moremo več niti predstavljati - kaj šele, da bi se za njih borili. "
Bojim se, da je problem v tem, ker si alternativ ne ZMOREJO predstavljati; in: tudi če sem jim nekje daleč zadaj v mislih morda svitajo, jih niso sposobni živeti, zatorej tudi niso zmožni zbrati toliko zagona, da bi jih udejanjili.
In še to: Jebeš protestnike, ki se zgodijo v maju, na sončen dan.
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
miki [19/05/2010]
1. Trenutna oblika organizacije študentskega dela je zlorabljena. Saj je študentska napotnica aparat, ki dela le v korist delodajalca.
2. Trenutna oblika študentskega dela in predvsem zloraba le-te deluje v škodo delavca kateremu študentsko delo predstavlja "nelojalno konkurenco".
3. Za študij ti načelno zadostuje mesečnih 500EUR kot jih trenutno jamči zakon o malem delu. Prioriteta v študentskih letih je vendar študirati in ne delati.
4. Netransparentne organizacije tipa ŠOU in vse ostale pa je potrebno prevetriti in predvsem odvzeti priviligiran položaj, ki v ničemer ne služi študentom.
5. Leto 1968 je zaznamovano v prvi vrsti nasprotovanju ameriški kolonialni vojni v Indoneziji in študenskemu nasprotovanju novačenju. Vsake primerjave s tem in današnjim nepotrebnim nasiljem je absurdna in abotna ter predvsem znak ignorance.
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
ferdidurke [19/05/2010]
IGNORANT SI TI. May 1968, refers to a protest period in French history. In this period when the events occurred in France, the country saw the largest general strike that ever stopped the economy of an advanced industrial country,[1] the first wildcat general strike in history,[1] and a series of student occupation protests. The prolonged strike involved eleven million workers for two weeks in a row,[1] and its impact was such that it almost caused the collapse of the government of President Charles de Gaulle. Such explosion was provoked by groups in revolt against modern consumer and technical society, embracing left-wing positions that were even more critical of Stalinist authoritarianism than of Western capitalism.[2] The movement contrasted with the labor unions and the French Communist Party (Parti Communiste Français, PCF), which started to side with the de Gaulle government in the goal of containing the revolt.[1]
Many saw the events as an opportunity to shake up the "old society" and traditional morality, focusing especially on the education system and employment.[citation needed] It began as a long series of student strikes that broke out at a number of universities and lycées in Paris, following confrontations with university administrators and the police. The de Gaulle administration's attempts to quash those strikes by police action only inflamed the situation further, leading to street battles with the police in the Latin Quarter, followed by a general strike by students and strikes throughout France by eleven million French workers, roughly two-thirds of the French workforce. The protests reached such a point that de Gaulle created a military operations headquarters to deal with the unrest, dissolved the National Assembly and called for new parliamentary elections for 23 June 1968.
The government was close to collapse at that point (de Gaulle had even taken temporary refuge at an air force base in Germany), but violence evaporated almost as quickly as it arose. Workers went back to their jobs, after a series of deceptions by the Confédération Générale du Travail (the leftist union federation) and the PCF. When the elections were finally held in June, the Gaullist party emerged even stronger than before.
May 1968 was a political failure for the protesters, but it had an enormous social impact. In France, it is considered to be the watershed moment when a conservative moral ideal (religion, patriotism, respect for authority) shifted towards a more liberal moral ideal (equality, sexual liberation, human rights) that today better describes French society, in theory if not in practice.[citation needed] Although this change did not take place solely in this one month, the term mai 68 is used to refer to this general shift in principles, especially when referring to its most idealistic aspects.
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
ferdidrurke [19/05/2010]
prvič, citat iz wikipedie je zaradi 'kolonijalne vojen' in 'novacenja'. drugič, kdo je primerjal? - gor naravnost piše, da sta te dve reči neprimerljivi ...
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
Miki [20/05/2010]
Oprostite kolega uporabili ste izraz "Leto 1968", kar je širok pojem in se lahko nanaša na vrsto študentskih dogodkov, ne le v Franciji, temveč tudi v ZDA:
http://en.wikipedia.org/wiki/1968
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
ferdidurke [20/05/2010]
se strinjam, kolega, vendar se danes omemba leta 1968 praviloma nanaša na borbo za pravičnejšo in svobodnejšo družbo, in ne na proteste proti novačenju ali kolonialni vojni v indoneziji.. ta borba je, tako vsaj kažeta zadnji dve desetletji, tudi dokončno izgubljena, saj je kapital z lahkoto vsisal vase ves revolucionarni potencial tega obdobja - posledično so tiste reči kar se danes najbolj prodajajo prav upor, ljubezen, eksces, skratka kakršenkoli efekt; od tod nam oglasi danes ne prodajajo več sredstva za čiščenje ali otroške plenice, ampak čistost in predvsem varnost našega doma, srečno otroštvo našega otroka itn. itn. eto, odoh u kupus ..
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
Bog [19/05/2010]
Teško onome koji bi hteo da ljude nauči brže, nego što oni mogu da nauče.
odgovori >>
Re: Malo veliko delo
gob [20/05/2010]
zjutraj sem poslušal tole napihovanje ... odlično.
Da, tudi študentsko delo je izkoriščevalsko. Sem probal na lastni koži. in še okušam sladkosti te pravice, ker mi že pol leta ne plačajo. Se pravi očitno edine pravice, za katero se danes protestira (pod pogojem, da se popijanduriš in zmerno do pretežno podebiliš pod okriljem neke posredniške organizacije).
odgovori >>