Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TERAKAFT: Akh Issudar (World Village, 2008) (2413 bralcev)
Nedelja, 23. 5. 2010
goran



Pred ponedeljkovim drugogodbaškim koncertom zasedbe Tamikrest, si bomo ušesa ogreli z glasbo njihovih tuareških rojakov Terakaft, ki v svojih vrstah štejejo nekdanja člana znamenitih Tinariwen. Velika koncentracija puščavskega bluesa v severnem, saharskem delu Malija in na valovih Radia Študent! (v celoti!)

* Potem ko je nekje na prelomu tisočletja mednarodni uspeh doživela cenjena tuareška zasedba Tinariwen, se je v naslednjih letih na področju saharske regije v severnem Maliju pojavila še kopica bendov, ki uspešno sledi izročilom »Puščavnikov«. Ena mlajših je tudi kvartet Terakaft, ki je svoj prvenec izdal v letu 2007, leto pozneje pa še svoj drugi album 'Akh Issudar', s katerim si danes širimo obzorja. Eden od razlogov, da bomo slišali ta plošček, je tudi jutrišnji koncert Terakaftovih somišljenikov Tamikrest na festivalu Druga godba. Opozoriti pa velja še na predavanje Janeza Pirca, ki se ima zgoditi v Cankarjevem domu pred večernim koncertom. Če vas zanimajo vtisi o znamenitem Festivalu v puščavi (na katerem so svoj koncertni debi v letu 2007 zabeležili tudi Terakaft) in poglobljen vpogled v glasbo in življenje Tuaregov, potem predavanja vsekakor ne kaže zamuditi.

Glasba tuareških predstavnikov afriškega bluesa ali pa puščavske kitarske godbe se je prikupila tako zaprisežencem stereotipnih world music vsebin, kot tudi sledilcem tistih manj standardnih muzik. Slednji ušesa po afriško običajno razvajamo v tistih pogosto na terenu narejenih posnetkih obskurnejših lokalnih tradicij, ki jih na sredinskih festivalih sicer ne srečujemo. Kitarska glasba Tuaregov, ki se močno opira na izročila predvsem svojih zahodno-afriških prednikov, in obenem ta izročila širi tudi skozi zahodnjaške (rockovske) vplive, pa s svojo estetiko lepo zapolnjuje vrzel med eksotičnimi zbirkami in tisto bolj popularno afriško godbo. V to vrzel lahko umestimo tudi zasedbo Terakaft. Vsaj dokler ne dosežejo prepoznavnosti zvezdniških rojakov Tinariwen.

Pojavljanje imena Tinariwen ob omembi zasedbe Terakaft poleg očitne izrazne sorodnosti opravičuje še dejstvo, da sta mlajšo zasedbo ustanovila nekdanja člana kolektiva Tinariwen. Kedou ag Ossad in Liya Ag Ablil, oba kitara in vokal, sta k sodelovanju povabila še enega kitarista in vokalista Sanouja Ag Ahmeda ter basista in vokalista Rhissaja Ag Oghama. Še več, eno skladbo jim je za album 'Akh Issudar' napisal Ibrahim Ag Alhabib, vodja zasedbe Tinariwen, s katerimi so si Terakaft v preteklosti že delili tudi koncertni oder. Album 'Akh Issudar' so posneli v Franciji z Jean-Paul Romannom, producentom francoske zasedbe Lo'Jo, ki je morda najbolj zaslužna za mednarodni uspeh zasedbe Tinariwen.

Tesna povezava in z njo neizogibna primerjava s svojimi mnogo bolj znanimi rojaki pa članov zasedbe Terakaft očitno ne moti. Sodeč po naslovu albuma to svojo povezanost z zasedbo Tinariwen celo izpostavljajo. »Akh Issudar« v prevodu namreč pomeni »mleko je preživetje« in je drugi del tamašeškega pregovora »voda je življenje, mleko je preživetje«, njegov prvi del - v originalu Aman Iman - pa so si za svojo ploščo iz leta 2007 izposodili Tinariwen. Ta menda velja za biser puščavskega bluesa, na njem ujeto estetiko pa so leto pozneje s ploščo 'Akh Issudar' razširili člani zasedbe Terakaft.

Rekreativni poslušalec v glasbi Terakaft sicer težje prepozna bistvene razlike od izraznosti, ki jo v zadnjih letih gojijo člani zasedbe Tinariwen. Morda so skladbe nekoliko bolj okleščene in še bolj hipnotične, zasnova in tematika pa sta praktično enaki. Tudi Terakaft se tako kot praktično vsi tuareški bendi ukvarja s svojo težko usodo, izoliranostjo in zgodovinskimi junaki svojega uporniškega, nomadskega ljudstva. Morda je v njihovi glasbi čutiti še večji vpliv zahodnjaške rockovske glasbe, ob tem pa uspešno ohranijo tudi izročila, ki jih gre nedvomno iskati v ustvarjanju že trideset let delujoče zasedbe Tinariwen.

pripravil Goran Kompoš

 



Komentarji
komentiraj >>