Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Druga Godba 2010: prvi in drugi dan!!! (2213 bralcev)
Nedelja, 23. 5. 2010
MarioB



Mario Batelič recenzira prva dva dneva letošnje Druge Godbe, koncert portugalske izvajalke fada Marize in nastop Etiopcev Mohmouda Ahmeda, Alemayehuja Esheteja & Badume's Band ter finske vokalistke Tanye Tagaq ...

DRUGA GODBA 2010; 19. in 20. 5. 2010; Križanke, Ljubljana

* Letošnja Druga godba se je začela s pričakovano polnim avditorijem Križank. Prva pevka fada Mariza je že v drugo dokazala, da je izjemna pevka in da pretkano obvlada vodenje tako benda kot tudi publike, ki je ubogala vsako njeno zahtevo. Do pičice izdelan nastop je ponudil kar nekaj vrhuncev - od raznežene, a silovite različice pesmi Meu fado meu, prek lepega dueta z zelenortskim pevcem Titom Parisom v skladbi Beijo de saudade, do zares nepričakovane in nič kaj melanholične, pač pa ostre in udarne predelave Nirvaninega hita Come as You Are! Da bi bil celoten vtis res vrhunski, bi morala mična gospodična malo manj govoričiti med komadi, saj jo je večkrat zaneslo v samovšečno in vase zagledano pripovedovanje o posebosti fada in Portugalske ...

Žal se - a za nas spet pričakovano - Križanke niti približno niso napolnile na naslednjem četrkovem večeru, ko smo nestrpno čakali starosto etiopskega groova Mahmouda Ahmeda in njegovega tovariša Alemayehuja Esheteja. Kaže, da domači obiskovalci niso na tekočem z dogajanjem, ne preteklim, ne sedanjim, ko etiopski muziki v zadnjih letih nastavljajo uhlje prav vsi - od jazzerjev do elektrončkarjev, ki se pogosto spustijo v sodelovanje z etiopskimi godci ali pa segajo po znanih skladbah, ki jih predelajo ali remiksajo.

Kakor koli, pičla udeležba, ki je bila pravšnja za v klub in ne za Križanke, ni motila glasbenikov, da ne bi odigrali sijajnega in nepozabnega nastopa. Skoraj dveurni nastop je načel pevec Badume's Banda, ki je s svojim simpatičnim, a precej neizrazitim vokalom počasi začel ogrevati ozračje in pripravljati odličen bend na prihod dveh pevskih velikanov. Sprva je zvok malce "šepal", saj sakosofona v nekaj pesmih sploh ni bilo slišati, a se je to dokaj hitro popravilo. Bend sicer prihaja iz francoske Bretanje, a je z zavzetim, poznavalskim in scela uigranim muziciranjem dokazal, da imajo geni bore malo vpliva na glasbene preference.

Po dveh do treh komadih je pevec spremljevalnega benda napovedal prvega mojstra, Alemayehuja Esheteja, ki je na oder stopil nasmejan in razpoložen. Oblečen v rjav suknjič je občasno hecno poplesaval in se sploh ves čas vrtinčil z ene strani odra na drugo ter podžigal nekaj peščic najbolj zagretih poslušalcev, ki smo pod odrom plesali in migali. Eshete je zaslovel kot etiopski James Brown in Elvis in v nekaj komadih so tovrstne navezave takoj priplavale na površje. S funkom in prvinskim rokenrolom navdihnjene komade je odpel z gotovim, gibkim glasom, ki je, kljub nerazumljivosti jezika, zlahka nagovoril naša stopala in možganske centre za mično glasbo.

Svoj precej kratek nastop - za kake pol ure ga je bilo - je sklenil z najavo staroste Mahmouda Ahmeda, ki je na oder stopil kot kak visoki duhovnik. Opravljen v belo in okrašen z etiopskimi barvami je Ahmed že takoj očaral z nekaj svojimi najbolj znanimi komadi, tudi z naslovnim s svojega slavnega albuma Ere Mela Mela. Pel je zbrano in predano, ne glede na to, ali je šlo za bolj razposajeno plesno vižo ali pa zanj veliko bolj značilne dolge komade, v katerih ponavljajoče se besedne in saksofonske fraze počasi akumulirajo vse več napetosti in ob pomoči trdnega, neustavljivega ritma na koncu ustvarijo vzdušje omamnega, psihedeličnega.

Mahmoud Ahmed, ki bo prihodnje leto dopolnil 70 let, je navdušil ne le z gromkim, zapeljivim glasom, pač pa tudi z občasnim kratkim poplesavanjem in nenehnim podžiganjem publike, da bodisi ploska v ritmu bodisi pripeva refren. S tem je izdatno pripomogel k ustvarjanju prepotrebnega veselega vzdušja, ki ga sicer pogled na precej prazen avditorij ni obljubljal. Tudi zato mu kličemo "kapo dol, Mahmoud"!

Žal pa navdušenja nad etiopsko-francoskimi pevci in muzičisti ne moremo izkazati nad uvodnim koncertom večera. Na njem je nastopila inuitska pevka Tanja Tagaq, ki sta jo spremljala bobnar in violinist. No, mi bi temu le stežka rekli spremljanje, kajti večinoma smo imeli vtis, da poslušamo neorganizirano, kakofonično mešanico šumov, hrupa in njenih nenavadnih glasov - od hropenja prek grlenega petja do vpitja.

Nastop je bil brez kakršnih koli viškov, presežkov in zaključka ali katarze. Fascinantne glasovne zmožnosti inuitske pevke smo tako lahko občudovali šele v dveh dodatkih, ko je zapela brez inštrumentov, enkrat v duetu s kanadsko pevsko tovarišico, drugič pa solo. Morda je za medli vtis kriva neuglašena zvočna slika, saj sta inštrumenta dostikrat preglasila glas, kajti v dveh le vokalnih komadih smo lahko slišali, da premore Tanjin glas res posebne kvalitete. A kaj, ko v zasedbi z inštrumentalistoma tega ni bilo čutiti oziroma slišati. Če pa bi šli primerjat ta nastop s podobnimi pevci in pevkami ali s kopico podobne eksperimentalne muzike, ki ji tako rekoč lahko sledimo vsak dan, bi se mu še slabše pisalo. Zato bomo nanj raje hitro pozabili in se s toliko sladkejšim nasmehom spominjali etiopske omame.

Na Drugi godbi je bil Mario Batelič.

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: Druga Godba 2010: prvi in drugi dan!!!
borut [25/05/2010]

medlosti Tanjinega nastopa je izdatno pripomoglo to, da cesta mimo križank ta čas ni bila zaprta in so avtomobili večkrat skoraj preglasili celotno zasedbo, ne samo glas. "etiopska" spremljevalna skupina je razen saksofonistov sedla bolj Alemayehuju kot Mahmoudu. lp
odgovori >>