OB SEDMIH

Prvič po vojni v Bosni in Hercegovini je Republiko srbsko obiskal hrvaški predsednik. Ivo Josipović se je na pogovorih s premierom Miloradom Dodikom zavzel predvsem za vračanje beguncev na svoje domove v tej srbski entiteti, skupna meddržavna delegacija pa se je z dvema ločenima ceremonijama poklonila tudi spominu na hrvaške in srbske žrtve med vojno.

Češki se po parlamentarnih volitvah obeta desnosredinska koalicija. Volilci so sicer največ glasov namenili do sedaj vladajočim socialdemokratom, a precej manj kot na prejšnjih volitvah. V koalicijo z njimi bi bili pripravljeni vstopiti samo komunisti, kar ne bi zadoščalo za večino v parlamentu.

Potem ko je v soboto klavrno propadel tudi zadnji poskus, da bi zamašili poškodovano naftno vrtino britanske družbe BP v Mehiškem zalivu, počasi vsem postaja jasno, da je vrag odnesel šalo. Med 12.000 in 19.000 sodčki nafte dnevno bo odtekalo v morje vse do avgusta, ko bo mogoče končana rezervna vrtina, ki se kaže kot edina preostala rešitev.

Svetovalka ameriškega predsednika Baracka Obame za energijo in podnebne spremembe Carol Browner je izjavila, da se Združene države Amerike verjetno soočajo z največjo okoljsko katasrofo v zgodovini, celo večjo od nesreče tankerja Exxon Valdez pri Aljaski leta 1989. Z vedno večjo katastrofo, in to politično, pa se ubada tudi predsednik Obama, ki mu že očitajo prepočasno in neustrezno reagiranje.

OB OSMIH

V Mehiki so ob dvesto letnici začetka vojne za osvoboditev izpod španskega kolonialnega jarma z vsemi vojaškimi častmi in ob spremljavi izbruhov ljudskih emocij izkopali posmrtne ostanke dvanajstih borcev za neodvisnost države. Po identifikaciji bodo kosti dokončno pokopali v Državni palači v središču Mexico Cityja. Med izkopanimi naj bi bil tudi duhovnik Miguel Hidalgo, ki velja za očeta mehiškega naroda. Leta 1810 je popeljal kmete v vojno za neodvisnost, leto kasneje pa je končal pred španskim strelskim vodom.

Turški premier Recep Erdogan je črtal Argentino s seznama držav, ki jih bo obiskal na turneji po Latinski Ameriki. Razlog za bojkot je odločitev mestnih oblasti v Buenos Airesu, da skenslajo otvoritev spomenika v čast Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne turške države. Turško zunanje ministrstvo je v odzivu obsodilo sovražno vmešavanje armenskih skupin pritiska v Argentini. Prav Armenci naj bi si lastili zasluge za odpoved ceremonije, saj od Turčije zahtevajo priznanje genocida nad njimi leta 1915.

Ob vse mogočih obletnicah bolj ali manj prelomnih dogodkov lahko danes obeležite tudi 22 let od začetka afere JBTZ. Njeni glavni protagonisti – Janša, Bavčar, Tasić in Zavrl – jo bodo glede na lokacijo srečanja, restavracijo Maxim, očitno premleli v želodcu.

OB DEVETIH

Izraelska mornarica je napadla in zasedla konvoj šestih ladij, ki je skušal v Gazo dostaviti deset tisoč ton humanitarne pomoči. Ob zavzetju so se izraelski vojaki spopadli z nekaterimi izmed šeststo prisotnimi ljudmi na krovih ladij, po nepotrjenih podatkih naj bi bila dva aktivista celo ubita. Izrael je pred tem konvoj, ki je štartal na Cipru, posvaril pred vplutjem v teritorialne vode. Humanitarno akcijo je označil za provokacijo, ki skuša delegitimirati Izrael.

Gaza je pod ekonomsko blokado Izraela, od kar je islamsko gibanje Hamas leta 2007 prevzelo oblast v tej gosto poseljeni enklavi. Izrael trdi, da vsak teden dovoli dostavo 15.000 ton humanitarne pomoči, kar pa je po mnenju Združenih narodov manj kot četrtina potrebne količine.

V Malaviju je bil iz zapora izpuščen gejevski par, ki je bil zaradi svoje spolne usmerjenosti obsojen na štirinajst let zapora. Steven Monjeza in Tiwonge Chimbalanga sta bila aretirana decembra, ko sta se zaročila, njun primer pa je vzbudil veliko mednarodno zanimanje. V soboto ju je ob obisku generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-moona pomilostil predsednik države Bingu wa Mutharika, a so oblasti dale paru vedeti, da ju čaka ponovna aretacija, če bosta nadaljevala z razmerjem.

Ustavno sodišče bo presojalo, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji lahko nastale protiustavne posledice. Zahtevo za presojo je podala vladna koalicija, potem ko sta marca Slovenska demokratska in Slovenska nacionalna stranka vložili zahtevo za referendum o sprejeti noveli, kar bi praktično pomenilo že drugi referendum o izbrisanih.

OB DESETIH

Ob devetih smo poročali o izraelskem napadu na konvoj ladij, ki so v Gazo skušale dostaviti humanitarno pomoč. Prve nepotrjene novice so govorile o dveh ubitih propalestinskih aktivistih, sedaj pa je izraelska vojska sporočila, da je bilo ubitih čez deset ljudi, več kot trideset pa jih je ranjenih. Ena izmed glavnih organizatork prevoza je neka turška človekoljubna organizacija, zato je Turčija že obsodila napad, iz Carigrada pa poročajo o demonstracijah pred izraelskim generalnim konzulatom.

Vodja indijskih maoistov, tovariš Akaash, je napovedal kaznovanje neposlušnih upornikov, če bi se izkazalo, da so odgovorni za petkovo trčenje dveh vlakov v Zahodni Bengaliji, v katerem je umrlo skoraj sto petdeset ljudi. Takoj po nesreči je sabotažo priznal Ljudski odbor proti krutosti policije, ki je blizu maoistom. Ti so odgovornost zanikali in jo pripisali v zvezni državi vladajočim marksistom.

Odlično poslabšane odnose med Južno in Severno Korejo, ki so posledica marčne potopitve južnokorejske vojaške ladje, bo Južna Koreja nadgradila z vojaškimi vajami na obmejnem območju. Več tisoč vojakov naj bi se urilo v obrambi pred morebitnim napadom s severa.

V Pakistanu je po odredbi sodišča spet omogočen dostop do Facebooka. Kakih 2,5 milijona uporabnikov je bilo prikrajšanih dva tedna, ker je zaradi karikatur preroka Mohameda Pakistanska telekomunikacijska družba blokirala to spletno omrežje.