Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF SAMOMORILSKIH ZASLUŽKARJEV (2499 bralcev)
Sreda, 9. 6. 2010
igorp



... Amnesty International poziva k izpustitvi političnih zapornikov v Iranu ...
... na Portugalskem prva istospolna poroka ...
... ustanovljena Družba za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi ...
... sprememba delovne zakonodaje in malo delo na vlado ...
... premiera predstave M v stari elektrarni ...

OFF NAPOVEDNIK

Kapitalistični imperativ pravi, da je dobiček potrebno iskati na vsakem koraku. To naj bi po mnenju tehnološkega podjetja Foxconn na Kitajskem pričeli pridno izkoriščati tudi zaposleni. Podjetje je družinam zaposlenih, ki so storili samomor, do sedaj izplačevalo nadomestilo v višini desetletne plače. »Ne bodi ga len« so delavci po mnenju uprave priložnost sicer na škodo lastnega zdravja in življenja pričeli načrtno izkoriščati. V podjetju so tako zabeležili porast samomorov v zadnjih mesecih in se odločili, da bodo izplačevali samo še zakonsko določene zneske.

Seveda se takoj pojavi očitek, da delavski pogoji na Kitajskem človeku ne omogočajo dostojnega življenja, a kaj, ko so se vrli birokrati v podjetju znašli in ob državni preiskavi samomorov dobili zagotovilo, da ti niso bili povezani z delovnimi pogoji. Ergo – delavci so naredili samomor zaradi finančnih dobrobiti za svoje bližnje.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki namesto svojih delavcev v samomor sili poslušalce.

OFF PROGRAM

Medtem ko iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad v Turčiji javno obsoja izraelski desant na ladijski humanitarni konvoj, mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International uradni Teheran poziva, naj opusti sojenja in izpusti zaprte protestnike, ki jih leto po protestih še vedno zadržujejo po iranskih zaporih. Amnesty tako zahteva izpustitev vseh zapornikov vesti in pravično sojenje brez smrtnih kazni za ostale zaprte. Medtem so oblasti v Teheranu na leto zapora in tridesetletno prepoved opravljanja novinarskega dela obsodile večkrat nagrajeno novinarko Džilo Banijagub, njen pa mož je bil zaradi kritičnega pisanja obsojen na pet let zapora. Obsojena novinarka je prejela tudi nagrado Mednarodne fundacije za ženske v medijih.

Mesece po sprejetju zakonodaje na Portugalskem, ki omogoča istospolne poroke, se je prva že zgodila. Zakonsko zvezo sta sklenili Teresa Pires in Helena Paixao, ki sta par od leta 2003. Teresa in Helena sta pred tem že nekaj let na sodiščih skušali doseči priznanje istospolnih pravic, a je na koncu gordijski vozel presekala socialistična vlada, ki je januarja sprejela omenjeni zakon. Ta je po objavi v portugalskem uradnem listu 31. maja uradno stopil v veljavo petega junija. Zanimivo je, da nasprotniki zakona niso zbrali dovolj podpore za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

O situaciji na Portugalskem pa smo nekaj besed spregovorili z najstarejšim aktivistom Antoniom Serzedelom, vodjo organizacije Opus Gay, ki se že od leta 1974 bori za pravice istospolnih. O nasprotnikih zakona je Serzedel povedal sledeče:



Kaj pa Serzedel sporoča slovenski družbi, kjer debata o priznanju pravic homoseksualcem šele poteka:



Na Nizozemskem potekajo predčasne parlamentarne volitve. Trenutno najbolje kaže opozicijski ljudski stranki za svobodo in demokracijo Marka Rutteja, ki velja za konservativno. V ospredju predvolilne kampanje omenjene stranke je bila predvsem gospodarska kriza v Evropi, pa tudi vprašanje priseljevanja. Rutte obljublja znižanje javnofinančnega primanjkljaja na ničlo tudi z dvigom starosti za upokojitev s 65 na 67 let. Job Cohen, vodja laburistov, ki se jim obeta drugo mesto, primerja Ruttejev načrt z elektrošoki, sam pa predlaga višje davke za tiste, ki bolje zaslužijo, in zmanjšanje javnih izdatkov za 10 milijard evrov. Javnomnenjske raziskave dajejo veliko možnosti tudi ksenofobni Svobodnjaški stranki Geerta Wildersa, predvsem zaradi vprašanja priseljevanja. Naj spomnimo, do predčasnih volitev je privedel spor med vladajočo Krščansko-demokratsko stranko in laburisti glede vloge Nizozemske v Afganistanu.

Vodstvo srednje šole v belgijskem mestu Charleroiju je zaradi nošenja burke na delovnem mestu odpustilo učiteljico matematike. Učiteljica turškega rodu je sicer z burko poučevala že dve leti in pol, ko pa ji je vodstvo šole naročilo prenehati nositi burko, se je učiteljica odločila za tožbo. Prvostopenjsko sodišče je odločitev vodstva šole podprlo, prizivno sodišče pa je ugotovilo, da pravna osnova, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče, ni dovolj. Zato je odločilo, da mora samo mesto Charleroi sprejeti odlok o prepovedi verskih simbolov v šoli. Vodstvo šole je uporni učiteljici odpoved tako izreklo kar skupaj z županom.

V glavnem mestu Bolgarije, Sofiji, se je ob nedeljskih protestih za imigrantske pravice zgodil incident, ko je skupina neonacistov napadla protestnike. Več o dogodku je povedal Ivajlo Stefanov, izredni poročevalec Radia Študent iz Bolgarije:



Finančni ministri evropskih držav v območju evra so v Luksemburgu ustanovili Družbo za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi. Družba bo zagotavljala do 440 milijard evrov potencialnih posojil državam v Evropski uniji, ki bi se znašle v podobnem krču kot Grčija. Slovenija bo po besedah slovenskega finančnega ministra Franca Križaniča prispevala slabega pol odstotka oziroma 2 milijardi evrov. Lastništvo družbe bo v skladu z deležem razdeljeno med države, dokler pa članice ne bodo sprejele nacionalnih zakonov, bo morebitna posojila podeljevala Evropska komisija. Kaj ustanovitev Družbe pomeni za Evropsko unijo in sam monetarni sistem, smo vprašali ekonomista Jožeta Mencingerja. Ta poudarja, da je odločitev vpeljave evra že od začetka ...:



Kot poudarja Mencinger, inflacija ni nujno slaba stvar, saj stabilen in močan evro zagotavlja zgolj politične točke, ne pa tudi gospodarskega okrevanja. Inflacija bo po Mencingerjevem mnenju namreč s prerazporeditvijo premoženja nekoliko odrešila prezadolžene države. Kaj pa Mencinger pravi na možnost, da bo roko nad 440-imi milijardami evrov vsaj na začetku držala Evropska komisija?



Vlada se je po včerajšnjih pogajanjih s socialnimi partnerji odločila, da bo predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih in predlog zakona o malem delu poslala v nadaljnjo obravnavo. Predlog spremembe pokojninske zakonodaje pa ostaja na pogajalski mizi, saj naj bi se sindikati in vlada le počasi zbliževali. Odpravnine se bodo po zagotovilih ministrstva za delo zniževale postopoma, tudi to pa sindikati zavračajo. Za Združenje delodajalcev so vsi trije zakoni sicer sprejemljivi, medtem pa sindikati glas povzdigujejo predvsem ob vprašanju odpravnin in odpovednih rokov.

Odnose med delodajalci in delavci dodatno zaostruje tudi vprašanje delitve dobička. Po pozivu vlade, naj poslanci zavrnejo zakon, po katerem bi bila udeležba delavcev pri dobičku v primeru razdelitve več kot 25-ih odstotkov le-tega obvezna in po populističnih izjavah Združenja delodajalcev, so se odzvali tudi v Združenju sveta delavcev Slovenije. Zgroženost nad odzivi delodajalcev in vlade je podal sekretar Združenja Mato Gostiša:



Za konec pa še poziv Rdečega križa in Zavoda za transfuzijo. V zadnjih dneh so se zaloge krvi zmanjšale in trenutno ne zadostujejo potrebam. Zato Rdeči križ poziva občane, da se v čim večjem številu udeležite rednih krvodajalskih akcij ali pa pridete na odvzem krvi v okviru delovnega časa transfuzijskih služb. V Ljubljani odzvem krvi poteka na Šlajmerjevi 6, vsak dan med sedmo in sedemnajsto, v soboto pa med osmo in dvanajsto uro.

Off so pripravili Igor, Boris in zeleni vajenki Jasna in Jerneja.



Komentarji
komentiraj >>