Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Mleko bridkosti (2148 bralcev)
Ponedeljek, 14. 6. 2010
dare p



Nekaj odmaknjenega, skoraj hipnotičnega, je v filmu »Mleko bridkosti«, ki ga je te dni po ljubljanskem filmskem festivalu zopet na ogled postavil Kinodvor. Zgodbo o molčečem in med kadri lebdečem dekletu z imenom Fausta, ki podeduje materino prekletstvo, je posnela mlada perujska režiserka Claudia Llosa. Za filmi je na lanskem Berlinalu osvojila zlatega medveda in nagrado združenja FIPRESCI.
Nekaj odmaknjenega, skoraj hipnotičnega je v filmu »Mleko bridkosti«, ki ga je te dni po premieri na ljubljanskem filmskem festivalu zopet postavil na ogled Kinodvor. Zgodbo o molčečem in med kadri lebdečem dekletu z imenom Fausta, ki podeduje materino prekletstvo, je posnela mlada perujska režiserka Claudia Llosa. Za film je na lanskem Berlinalu osvojila zlatega medveda in nagrado združenja FIPRESCI. Po prvencu »Madeinusa« je to njen drugi celovečerni film. Še v nobenem filmu se skala travmatičnih grehov iz preteklosti ni tako poetično zakotalila med žive mrtvece, te obubožane in begave figure s perujskega podeželja.

Faustina mati je na smrtni postelji in je ena od žensk, ki so jo posilili v spopadih med maoistično gverilo in vojsko. Perujska vojska se je levičarski gverili maščevala s standardnim militarističnim orožjem – z množičnim posilstvom žensk. Po prepričanju ruralnih vraž so otroci z materinim mlekom nase in na lasten rod prenesli prekletstvo.

Sledeč praznovernim vaškim ritualom, v filmu pogosto portretiranim z dovolj komične distance, se zdi usoda Fauste zapečatena. Da ne posilijo še nje, v njeno vagino vstavijo krompir. Gomolj namreč odganja vraže; njegovi izrastki, ki jih Fausta redno pristriže, pa jo vsake toliko spomnijo, da je zaznamovana s svojim spolom, prtljago iz travmatične perujske zgodovine in razredno eksploatacijo.

V filmu z dovolj molka spregovorijo podobe posnete s čutom za fotografijo in dodelan filmski jezik. Fausta je sinonim za zatiran glas, ki bolj kot z besedami spregovori z lastno prezenco. Je protagonistka, za katero se zdi, da v družbi ne obstaja, njeno bivanje beleži zgolj film. Na pot k samostojnemu življenju jo prisili materina smrt. Kot nema pričevalka zločinov iz preteklosti je večkrat kaznovana: kot ženska in kot čistilka pri premožni pianistki, kjer namesto za plačilo dela za bisere.

Režiserka je film pospremila z besedami o metafori zlomljenega življenja, v katerem so telesa krvavečih žensk sinonim za potlačen narod in njegove strahove, mite in travme. Film ne deluje kot surovo neposredna refleksija družbenega dogajanja, vendar kritično sporočilo zato ne spolzi med številnimi filmskimi alegorijami. Te bistvo filma pospremijo s komentarjem na drugo potenco, ki terjajo večkratni ogled filma.

Prevod originalnega naslova filma, »La Teta asustada«, v slovenščini dobi manj alegoričen podton. V dobesednem prevodu, »prestrašena joška«, je poudarek na vraževerni interpretaciji družbenih odnosov v perujskih vaseh. Glede tega je film nedvoumno jasen, ko vaške rituale prikaže kot beg od realnih problemov. To spozna tudi Fausta, ki se proti koncu filma zateče v Limo in spozna obče veljavne družbene zakone, ki jo odvežejo patriarhalnih vzorcev vedenja in praznoverstva.

Videti film avtorice iz Južne Amerike v rednem sporedu je dobrodošlo že samo po sebi. Toliko bolj, ko avtorica v filmski jezik sublimno prevaja družbene odnose z občutkom za mitološke pripovedi, brez da bi sama prevzela mitološko definicijo družbenih odnosov. Končni prizor vzbuja upanje, da družba ni v rokah nadnaravnih sil, temveč v rokah usode, na katero lahko s svojimi dejanji vpliva človek. Toliko vizije bi iztisnila že kako drugače zastavljena filmska pripoved, a pričujoči film napravi poseben ravno subtilen komentar, ki se ne porazgubi v svoji ostrosti, tudi ko posega v globočine s travmo obremenjene perujske preteklosti.

V hipnagogičnem stanju je travme iz zgodovine Peruja podoživljal Dare P.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Mleko bridkosti
maja [14/06/2010]

vsaj zame eden najlepših filmov lanskega leta. ogled zelo priporočam.
odgovori >>