Ta ponedeljek v Temni zvezdi:
- Pogovor Andreja Tomažina in Jelene Mikloš z Vasjo Progarjem, zvočnim in multimedijskim ustvarjalcem, ob kinotečnem Kinolabu 10.6.2010,
- Info blok (Na poti 2010, mini retrospektiva Živojina Pavlovića, filmski prostvoljci itd.) in drugi del predavanja dr. Jureta Mikuža o vlogi kiparstva v zgodnjih filmih Fritza Langa (Nina).
Drage poslušalke in poslušalci, ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v novi Temni zvezdi. V prvem delu našega novega filmsko-radijskega druženja vas bomo razveseljevali z mozaičnim sprehodom po svetu filmskih novic, pri čemer bomo nekaj več besed namenili festivalu migrantskega filma »Na poti« 2010, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev pripravljata »Slovenska filantropija« in »Zavod Voluntariat«.
V nadaljevanju, to je v osrednjem delu oddaje, boste lahko prisluhnili pogovoru Andreja Tomažina in Jelene Mikloš z Vasjo Progarjem, zvočnim in multimedijskim ustvarjalcem, ki ga je Andrej minuli četrtkov večer ujel na kinotečnem »Kinolabu«, na katerem je Vasja izbranim filmom evropske avantgarde vtisnil lastno, avtorsko zvočno podobo.
V končni etapi današnje oddaje pa bomo izpolnili zadnjič izrečeno obljubo o posredovanju drugega dela predavanja dr. Jureta Mikuža, v katerem je slednji preizpraševal razmerje med dvema umetnostnima - filmom in kiparstvom - v zgodnjih filmih Fritza Langa.
---
Kot smo že omenili, se je danes ob 17h s projekcijo filma »Problem: Pričevanje Saharcev« pričel festival migrantskega filma »Na poti«, ki skozi film in krajše video izdelke različnih žanrov ter seveda spremljajoče dogodke, kot so delavnice, debate in okrogle mize, želi opozoriti na tematiko, povezano z migracijami, azilom, sprejemom in vključevanjem beguncev v novo okolje.
Na festivalu, ki bo potekal na različnih lokacijah po Ljubljani, si želijo razširiti pojmovanje o statusu beguncev, kot ga definira »Konvencija« iz leta 1951. In ga s tem posvetiti vsem ljudem, ki so iz različnih razlogov prisiljeni zapustiti svoje domove in iskati zatočišče drugje, med drugim tudi zaradi okoljskih in ekonomskih razlogov ali diskriminacije, povezane z osebnimi okoliščinami, kot sta spol in spolna usmerjenost ter druge; kot tudi sicer lahko preberemo na spletni strani festivala, na kateri lahko najdete tudi njegov program: www.filmskifestivalnapoti.weebly.com/program-slo.html, pri čemer pa naj vas le še opozorimo, da je udeležba na dogodkih brezplačna. Ker pa je število mest omejeno, je potrebno prisotnost potrditi na e-naslov napoti@filantropija.org ali na telefonsko številko 051 654 726.
Z današnjim dnem pa se začenja tudi mini retrospektiva Živojina Pavlovića, ki jo organizirata »Slovenski filmski arhiv« pri »Arhivu Republike Slovenije« in »Slovenska kinoteka«. Ob 19h ste si tako lahko ogledali film »Rdeče klasje« iz leta 1970, če pa pohitite, lahko ob 21h ujamete še »Let mrtve ptice« iz leta 1973.
Filmski paket enega od ključnih predstavnikov t. i. »črnega vala« oziroma »jugoslovanskega novega vala«, za katerega je med drugim značilno koketiranje s francoskim novim valom in deziluzionistično, naturalistično portretiranje takratnega jugoslovanskega vsakdana, obklesanega s kritično distanco do uradne ideologije, se bo zaključil 21.6. s filmom »Nasvidenje v naslednji vojni« iz leta 1980.
Prihaja poletje, z njim pa festivalsko-filmska rajanja in možnost, da kot prostovoljci pokukate v zakulisna festivalska dogajanja, s čimer pa ne le doprinesete vaš dragocen kamenček v zahteven organizacijski mozaik, temveč ob tem dobite še edinstveno priložnost tkanja in spletanja raznoraznih filmsko-prijateljskih vezi.
Tako tudi letos »Motovunski filmski festival« odpira vrata prostovoljcem. Rok prijave je med 3. in 19. junijem, več informacij pa najdete na www.motovunfilmfestival.com . Naj ob tem le še opozorimo, da bo festivalska vročica svoj vrh dosegla med 26. in 30. julijem.
Tudi letos se lahko prijavite za prostovoljko oziroma prostovoljca na »Grossmannovem filmskem festivalu«, prav tako pa se lahko še vedno udeležite »Male delavnice groze«, ki vas vabi, da kar med festivalom posnamete svoj filmček. Več o pogojih prijav najdete na spletu, in sicer na www.grossmann.si/razpisi, kjer pa boste našli še druge zanimive razpise glede vašega morebitnega sodelovanja. Festival bo sicer potekal med 26. in 31. julijem.
Na spletni strani www.audiovisualthinking.org lahko najdete prvi zbornik t. i. akademskih videov, v katerem imajo akademske glave oziroma pedagoški delavci možnost artikuliranja in konceptualiziranja, s tem pa razširjanja dometov svojih raziskav o avdiovizualni kulturi - seveda skozi video medij. Gre torej za projekt, ki ga podpisuje mednarodni, multidisciplinarni pristop, njegov namen pa je razvijanje akademske misli pričujoče tematike.
Več o projektu »Audiovisual Thinking«, v katerem lahko sodelujte tudi vi, pa torej na omenjeni spletni strani, pri čemer pa je rok za oddajo izdelkov že jutri, to je 15.6.2010!
---
Prehajamo na drugi, osrednji del oddaje, v katerem boste lahko prisluhnili pogovoru med Vasjo Progarjem, Andrejem Tomažinom in Jeleno Mikloš. Ali kot je zapisal Andrej:
Pred »Kinoteko« smo se v četrtek okrog polnoči pogovarjali z Vasjo Progarjem, zvočnim in multimedijskim ustvarjalcem, ki je tistega večera za evropske avantgardne neme filme posnel soundtrack. Natančneje, v četrtek se je dogodil »Večer članov Kinotečnega kluba« z naslovom »Zakladi zgodnje ameriške filmske avantgarde«, kateremu je sledil »Kinolab«, kjer je že prej omenjeni Vasja Progar evropskim avantgardnim filmom posnel zvočno podobo in jim vcepil povsem določeno lastno videnje videnega.
Videli in poslušali smo 4 filme, enemu pa je Vasja pustil originalen soundtrack, kot bomo lahko slišali tudi v sledečem pogovoru. Slednjega smo posneli v maniri art of noise, ali raje, v maniri noise of art. Pa poslušajmo:
---
Naše današnje druženje bomo končali z drugim delom predavanja dr. Jureta Mikuža, ki je prejšnji ponedeljek potekalo v »Cankarjevem domu«, prvemu delu pa ste lahko prisluhnili že v zadnji Temni zvezdi. Kako je torej Lang poimenoval kiparstvo:
Kako pa se je Mikuž metodološko lotil svoje analize v Langovih filmih, ki se po predavateljevih besedah ukvarjajo s temeljnimi gibali oziroma človeškimi nagoni – od smrti do erotike, od psihičnih težav do želja in najrazličnejših sublimacij? Da bi slednje kar najbolj pronicljivo vizualiziral, se je Lang med drugim često zatekal k romantičnemu konceptu dvojnika v vseh svojih razsežnostih:
V prvem sklopu se je Mikuž precej ukvarjal z vprašanjem dvojnika oziroma »doppelgängerja«, ki nastopa kot nekakšen brezčasen motiv. Kako pa se slednji manifestira v Langovem »Metropolisu«, o katerem smo spregovorili tudi zadnjič:
Naj ob tem dodamo, da je na slišano metodološko shemo predavatelj pripenjal mnogovrstne analize osrednjega tematiziranega odnosa v Langovih filmih, ki pa jih po Mikuževem mnenju ne moremo razumeti brez navezave na kiparsko umetnost:
S to zadnjo mislijo pa smo počasi prišli do konca današnje oddaje, ki sva jo pripravila Nina Cvar in Andrej Tomažin, v družbi Jelene Mikloš, realizirati pa jo je pomagal tehnik Primož.
Komentarji
komentiraj >>