Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BOSANSKE BASNI (3518 bralcev)
Ponedeljek, 21. 6. 2010
tadejla



Letos mineva petnajst let od sklenitve daytonskega sporazuma, ki je pomenil formalen konec vojne v Bosni in Hercegovini. V tem času smo se že navadili, da z nekakšno empatično ravnodušnostjo spremljamo usode svojih nekdanjih sodržavljanov, veliko manj pozornosti pa je deležna neka druga skupina živih bitij, živali, ki se jim v Bosni in Hercegovini tako kot še marsikje še vedno kršijo osnovne pravice. V njihovem imenu - Velja Pas, predsednik SOS Sarajevo.

Letos mineva petnajst let od sklenitve daytonskega sporazuma, ki je pomenil formalen konec vojne v Bosni in Hercegovini. V tem času smo se že navadili, da z nekakšno empatično ravnodušnostjo spremljamo usode svojih nekdanjih sodržavljanov, ki jim je vojna radikalno zaznamovala potek življenja.

Veliko manj pozornosti je bila v tem času deležna neka druga skupina živih bitij, živali, ki se jim v Bosni in Hercegovini tako kot še marsikje še vedno kršijo osnovne pravice. Živali na nek način predstavljajo kolateralno škodo družbenih procesov, ki obvladujejo povojno Bosno in Hercegovino, še posebej zaradi svoje nezmožnosti izraziti trpljenje.

Prav zaradi te nezmožnosti nam na vprašanje, kakšno je pasje življenje v Bosni in Hercegovini, pa seveda tudi ostalih živali, odgovarja Velimir Ivanisević, ki raje sliši na ime Velja Pas, predsednik Društva za preprečevanje okrutnega ravnanja z živalmi. SOS Sarajevo, kakor se društvo krajše imenuje, je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom spreminjanja agresivnega človeškega odnosa do živali, konkretno delovanje pa je usmerjeno predvsem v humano postopanje z brezdomnimi domačimi živalmi. Vzporedno z bojem za sprejetje ustrezne zakonodaje na tem področju se tako člani društva zavzemajo za sterilizacijo teh živali in iskanjem prijaznega doma za njih.

Velja Pas je najprej pojasnil, v čem je specifika njihovega društva:



Velja Pas trdi, da se ljudje niso ničesar naučili iz izkušnje vojne in še vedno uporabljajo nasilne metode za reševanje problemov. Frustracije ljudi se kompenzirajo na nemočnih živalih, zato ilustrativnih zgodbic o mučenju ne primanjkuje:



Brez spremembe zavesti ne bo šlo, poudarja Velja, saj še tako veliko število azilov za živali ni rešilo problema niti v eni državi, ne v Bosni in Hercegovini ne v Sloveniji. Poleg tega živalsko kraljestvo ni omejeno zgolj na mačjo in pasjo populacijo:



Lansko leto je bil po več letih zavzemanja nevladnega sektorja končno sprejet zakon o zaščiti in dobrobiti živali. Svojo parlamentarno potrditev je doživel predvsem zaradi pragmatičnih želja po približevanju Evropski uniji.



Ustrezna zakonodaja o pravicah živali je torej sedaj sprejeta, a je na žalost pogosto le črka na papirju. Tako smo še vedno priča bizarnim zgodbam, ko državni organi, namesto da bi preprečevali in sankcionirali kršenje zakona, kršenju celo asistirajo. Proces spreminjanja odnosa do živali bo zato dolg, svojo ceno pa zaradi tega plačujejo tudi društva za zaščito živali.



Kaj za vraga potemtakem počnejo inšpekcijske in veterinarske službe, ki bi morale tudi zaradi svoje poklicne etike odigrati svojo vlogo:



Na tem mestu v zgodbo stopi tudi Inga Dujmović, državna veterinarska inšpektorica za nadzor dobrobiti živali. Čeprav iz, kakor smo slišali od prejšnjega sogovornika, ne preveč priljubljene veterinarske uprave, pa ji aktivisti na področju pravic živali priznavajo pozitiven pristop. Torej, kje so po njenem mnenju razlogi, da je zakon o zaščiti živali toliko časa čakal na luč dneva:



Inga Dujmović ni inšpektorica na terenu, temveč je v veterinarski upravi zadolžena za birokratsko rokovanje z zaščito živali. Na terenu pa ni niti enega specializiranega inšpektorja na tem področju, zato je vse odvisno od dobre volje ostalih inšpektorjev:



Kako trdovraten je boj z oblastnimi liki, ki s svojo ozkogledo hibernacijo preprečujejo napredek pri postopanju z živalmi, dokazuje tudi naslednja prigoda:



Kakšnih strategij se bodo v bodoče poslužili v SOS društvu?



Vloga medijev, ki bi morali odigrati svojo vlogo pri branjenju živalskih pravic, je bila že omenjena. Velja jim na načelni ravni priznava dobromislečo pripravljenost, a hitro najde tudi primer, ko interes kapitala prevlada nad novinarsko neodvisnostjo in strahom pred izgubo službe. Tako mu je nek televizijski novinar na vprašanje, zakaj so ga v neki oddaji samovoljno cenzurirali, odgovoril s preprostim protivprašanjem: »Pa ti veš, kdo nas financira?«

Ta basen naj ima za konec tudi svoj moralni nauk. Servirala ga ne bo žival s človeškimi lastnostmi, temveč Velja Pas, ki sicer zase trdi, da bi lahko povsem mirno shajal tudi brez soljudi:



Zeitgeist je ob veliki pomoči Nine pripravil Tadej.



Komentarji
komentiraj >>