Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo...
Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.
Pozdravljeni in dobrodošli v 67. izdaji Neuradnega lista, zadnji pred prisilnim poletnim premorom. Na Gregorčičevi se lotevajo ukrepov za okoljsko učinkovito državno upravo, ki naj bi prispevali k zmanjševanju negativnega vpliva na okolje ter posledično prispevajo k zmanjševanju stroškov za njihovo delovanje.
Vlada Republike Slovenije med kopico predvidenih ukrepov tako državnim organom nalaga, da je temperatura v njihovih delovnih prostorih v času ogrevalne sezone lahko nastavljena na največ 21 stopinj Celzija, v času sezone hlajenja prostorov pa na najmanj 25 stopinj Celzija. V skladu s tem se za sezono hlajenja določi, da udeležba na sejah Vlade Republike Slovenije in njenih delovnih teles ne zahteva nošenja suknjiča in kravate.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državni zbor sprejel marca letos, pa vsebuje vsebuje tudi novo določilo, ki določa, da morajo za javne stavbe s površino nad 500 kvadratnimi metri upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo in da zanje vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti. Nekateri ukrepi se tako že izvajajo. Že po kratkem uvajalnem obdobju se kažejo pozitivni učinki, pravijo na vladi. Ti se poleg zmanjšanja onesnaženja izražajo predvsem v obliki privarčevanih sredstev, saj v teh resorjih že beležijo zmanjšano porabo električne energije, manjšo porabo papirja in kartuš ter druge pisarniške opreme.
Naštejmo pa še priporočene cilje na ravni vseh državnih organov. Ti so:
- zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20% do leta 2020 glede na izhodiščno leto 2005,
- zmanjšanje rabe končne energije za 16% do leta 2012 glede na izhodiščno leto 2008,
- zmanjšanje porabe papirja na zaposlenega v državni upravi za 15% do leta 2012 glede na vrednosti iz izhodiščnega leta 2008,
- zmanjšanje porabe pitne vode na zaposlenega za 10% do leta 2012 glede na izhodiščno leto 2008,
- zmanjšanje količine odpadkov za 10 % do leta 2012 glede na izhodiščno leto 2008.
Komentarji
komentiraj >>